Ankete / javnost:bivši študenti

1. Kaj je oblikovanje?
A
Oblikovanje je človeku naravna praksa oziroma proces, kjer se, glede na vnaprej podana izhodišča in sredstva, premišljeno, logično, sistematično in sosledno doseže željene cilje. Ta proces kontrolira in vpliva na formo in funkcijo.
B
Zahtevno vprašanje. Ob poplavi razlag, se trenutno najbolj strinjam z definicijo, ki jo je pripravilo stanovsko združenje ICSID.
ICSID-ova definicija oblikovanja:
Namen
Oblikovanje je ustvarjalna dejavnost, katere namen je vzpostavitev mnogoterih lastnosti predmetov, procesov, storitev in sistemov skozi ves njihov življenjski ciklus. Oblikovanje je torej osrednji dejavnik inovativne humanizacije tehnologij in temeljni dejavnik kulturne in ekonomske izmenjave.
Naloge. Oblikovanje razkriva in vrednoti strukturna, organizacijska, funkcionalna, izrazna in ekonomska razmerja. S tem želi:
poudarjati globalni trajnostni razvoj in zaščito okolja (globalna etika);
nuditi dobrobit in svobodo vsej človeški skupnosti, posameznim in kolektivnim končnim uporabnikom, proizvajalcem ter akterjem na trgu (družbena etika);
podpirati kulturne različnosti kljub globalizaciji sveta (kulturna etika);
ponujati produkte, storitve in sisteme z oblikami, ki odražajo njihovo kompleksnost (semiologija) in so z njo skladne (estetika).
Oblikovanje se ukvarja s produkti, storitvami in sistemi, ki jih ustvarjajo sredstva, organizacija in logika industrializacije – a ne le tedaj, ko gre za serijske procese. Pridevnik »industrijsko«, ki spremlja besedo oblikovanje, je povezan z izrazom industrija ali s pomenom produkcijskega sektorja ali njenim starim izrazom, »podjetno dejavnostjo«.
Oblikovanje je torej dejavnost, ki vključuje širok spekter poklicev in kjer sodelujejo tako izdelki, storitve in grafika, kot tudi interier in arhitektura. Te dejavnosti naj združno in v soglasju z drugimi sorodnimi dejavnostmi poudarjajo vrednoto življenja.
Izraz oblikovalec/oblikovalka se torej nanaša na posameznika ali posameznico, ki izvaja intelektualno dejavnost, ne pa zgolj obrtno pomoč ali servis podjetništvu.
C
Človeška aktivnost (to design), ki vodi do končnega rezultata (design).
D
Oblikovanje je (iz SSKJ, pod geslom dizajn): dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom.
E
Oblikovanje je proces realizacije dolocenega koncepta v obliki vidnega sporocila.

2. Kaj je dobro oblikovanje?
A
Dobro oblikovanje je ustrezno oblikovanje. Proces, lahko rečemo, je ustrezen, kadar v polno rešuje izhodiščno problematiko, se poslužuje skrbno izbranih sredstev in dosega vse zastavljene cilje. Samo skozi to optiko ga lahko tudi objektivno ocenjujemo in v igri trojice (izhodišč, sredstev in ciljev) oblikovanje postane kreativno oziroma ustvarjalno početje.
B
Dobro oblikovanje uresničuje cilje in naloge zgoraj podane definicije.
C
Dobro oblikovanje je tisto, ki upošteva okoljske, ekonomske, družbene, politične in tehnološke aspekte ter jih inkorporira v končen rezultat. Rezultat pa je lahko samo ustrezen ali neustrezen.
D
Dobro oblikovanje upošteva dane okoliščine (okolje, material, kontekst), kjer oblikovani izdelek nastaja, upošteva temeljna vodila oblikovanja (zasnova, tipografija, izvedba) in jih krši, če s tem pripomore k končni kvaliteti izdelka.
In še: "Najpomembnejša uporaba posebnega talenta je kreativnost in veščina pri uravnovešanju komunikacijske potrebe naročnika z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi posledicami njegovega ali njenega oblikovalskega dela. Oblikovalci, skupaj z drugimi poklici, imamo odgovornost da ne oškodujemo nikogar." - Print design and Environmental Responsibility, AIGA, 2003.
E
Prepoznavanje “dobrega“ oblikovanja je v veliki meri rezultat subjektivne presoje. Naceloma je dobro oblikovanje tisto, ki je na uspelo realizirati sporocilo, dolocenega koncepta na adekvanten nacin. Torej vidno sporocilo ucinkovito izraža idejo sporocevalca.

5. Kakšno vlogo ima oblikovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki?
A
Oblikovanje kot stroka je podporna vsem. Nudi jim ustrezne rešitve na komunikacijske (prepoznavnost, učinkovitost, distinktivnost, jasnost, enovitost…), proizvodne (produkti, proizvodno upravljanje, raziskava materialov in konstrukcij…), procesne (optimizacija procesov izdelave / porabe, logistika, upravljanje s CGP, komunikacijske uskladitve med organizacijsko in vizualno identiteto…), organizacijske (sklopi CGP, efektivna komunikacija med posameznimi organizacijskimi deli, jasne hierarhije…), birokratske (jasna in razločna davčna napoved, obrazci, položnice…)... problematike. V kulturi pa ima oblikovanje dvojno vlogo - predstavlja in je predstavljen. Ne smem zanemariti še krasitvene vloge (styling). Oblikovanje je vsakdanja praksa znotraj današnje družbe s potencialom, da postanejo deli in produkti te prakse del visoke umetnosti v polnem pomenu.
B
Disciplina, ki temelji na izhodišču ustvarjati danes za jutri, tako na zavedni kot nezavedni ravni soustvarja razvoj družbe. Vloga oblikovanja je torej nadvse politična in izredno odgovorna. Žal pa se tega večji del oblikovalcev ne zaveda in posledično pomaga soustvarjati napačno podobo oblikovanja v družbi. Ta največkrat temelji na dojemanju oblikovanja kot zgolj estetsko komercialnega atributa.
C
Gospodarstvo
Trenutna vloga oblikovanja v gospodarstvu pri nas
V okviru gospodarstva se o oblikovanju zmotno govori zgolj kot o dodani vrednosti in se ga s tem potiska v domeno oddelkov za trženje. Oblikovanje pa je v podjetjih vedno prisotno. Neoblikovanih stvari ni, so samo primerno in manj primerno oblikovane. Ko se generalni in finančni direktor pogovarjata o zmanjševanju stroškov skozi zmanjšanje števila sestavnih delov izdelka, sta v oblikovalskem procesu, ne glede na to, da oblikovalca ni zraven. Prepoznavanje potrebe po oblikovanju je v visoko konkurenčnih podjetjih relativno veliko, manjša podjetja pa se zaradi kratkoročnega pozitivnega učinka raje poslužujejo oglaševanja.

Pozitivna vloga oblikovanja v gospodarstvu
Uspešno inkorporiranje oblikovanja v podjetje in njegovo delovanje dolgoročno pozitivno vpliva na ugled podjetja, tržni delež, dobiček in posledično na rast delnice.
Poleg tega doprinese oblikovanje v gospodarstvu k različnim novim ali izboljšanim metodam pri delovanju podjetja in njegovega R&D-ja; npr. z raziskovanjem skozi oblikovanje in sistematizacijo procesov, ki se direktno nanašajo na oblikovanje.

Kultura
Ker v vprašanju ni navedeno, ali gre za kulturo v širšem (način življenja ljudi) ali za kulturo v ožjem pomenu (intelektualna in umetniška aktivnost), bom skušal zajeti obe.

Trenutna vloga oblikovanja v kulturi pri nas
Zmotno prepričanje, da je vsakršno oblikovalsko delo kulturni artefakt, izvira iz planskega gospodarstva, kjer se primernega oblikovanja ni prepoznalo kot ene izmed ključnih aktivnosti za delovanje podjetij. Zato so bile kulturne institucije ne samo glavni naročnik, ampak tudi zaščitnik oblikovalskih del. Posledica tega je, da se v večji meri na oblikovanje gleda kot na nekaj, kar spada pod kulturno ministrstvo in v galerije. S tem se oblikovanje izvzame iz širšega konteksta, postavlja se ga kot zgolj kot artefakt visoke kulture, obenem pa se mu odvzema potrebne gospodarske in širše družbene konotacije.

Vloga oblikovanja v kulturi
Oblikovanje je komunikacija in in ima zato vpliv na življenje posameznikov in skupin, torej vpliva na kulturo. Obenem je aktivnost, katere posledice pomagajo načrtno ali nenačrtno označevati in ločevati visoko kulturo, popularno kulturo in subkulture.

Politika
Politično zavedni oblikovalci s svojimi izdelki lahko vplivajo na politične in družbene spremembe, torej so politično aktivni. Obenem družbo lahko izboljšujejo z oblikovanjem za posebne družbene potrebe (npr. oblikovanje, ki pomaga prepoznati probleme marginalnih družbenih skupin, starejših in invalidov ter na državni ravni ponudi ustrezen način za njihovo reševanje).
Za ponazoritev primer oblikovanja v preseku medsebojnih vplivov:
- Formalna politika preko političnega delovanja vpliva na gospodarstvo z namenom, da s pomočjo oblikovanja pripomore k izboljšanju kulture, dolgoročno to vpliva na izboljšanje gospodarstva, hkrati pa to koristi tudi politiki (Finski primer).

V kontekstu oblikovanja so omenjene teme le del širšega oblikovalskega pristopa, ki vključuje družbena, okoljska, politična, tehnološka in ekonomska vprašanja.

D
Če prenesem definicijo oblikovanja (geslo iz SSKJ) v kontekst gospodarstva, je naloga (dobrega) oblikovanja zagotavljanje (proizvodnja, komuniciranje) kakovostnih izdelkov, ki zagotavljajo ekonomsko stabilnost naročniku (gospodarstveniku) in višjo kakovost bivanja uporabnika oblikovanega izdelka. Oblikovanje v kulturi in politiki mora biti vzor/učitelj/kazalec napredka, zagotavljati mora najvišjo raven kakovosti oblikovanih sporočil in s tem višati splošno oblikovalsko kulturo med ljudmi (kasneje odjemalcev oblikovanih izdelkov).
E
Oblikovanje je dejavnost, ki sodi bolj med gospodarske dejavnosti kot umetnost. Hkrati pa je pa je ucinkovita in ustrezna uporaba oblikovanja v javnem življenju izraz kulture dolocene družbe.

6. Kdo je pristojen za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju?
A
Inteligentni ljudje, ki razumejo in se spoznajo na izhodišča, procese, sredstva in cilje. Nikakor ne samo oblikovalci, saj je feedback v razvoju isto pomemben kot izhodišča pri zasnovi. Sicer pa je potrebno ocenjevati specifično glede na projektno problematiko in ocenjevalsko ekipo po potrebi razširiti. Idealno ocenjevalsko ekipo bi tako sestavljala polovica ljudi iz dominantne stroke pri projektu (v primeru tega vprašanja pač oblikovanje), ostala polovica pa se razdeli na ostale zainteresirane javnosti.
B
Kdo je pristojen za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju?
Odgovor na to vprašanje zavisi od številnih dejavnikov in izdelka, ki ga ocenjujemo. Miljenko Licul je ob nedavnem razpisu večkrat ponovil: grafični oblikovalec naj ne ocenjuje jadrnic in enako velja za oblikovalca jadrnic, ta naj ne ocenjuje grafičnega oblikovanja. (Opomba: ocene pod točkama 3. in 4. so v celoti subjektivne.)
C
Predvsem tisti, ki poznajo ozadje in proces nastajanja konkretnega ocenjevanega oblikovalskega izdelka in poznajo različne načine za objektivno vrednotenje z več različnih pogledov. Bistveno vprašanje pri tem je, kaj se ocenjuje. Objektivna ocena, ki vključuje vse zgoraj naštete vidike (5. vprašanje) je na podlagi pomanjkljivih parametrov nemogoča.
Predvsem ne smemo izključiti dejstva, da ocenjuje lahko vsak, ki mu je konkreten oblikovalski izdelek namenjen. Vprašanje je le, do kam sega vpliv njegove sodbe.
D
Vsaka neodvisna in neprofitna ustanova, katere sestavni členi so posamezniki z dovolj širokim spektrom znanja, da oceno kakovosti posameznega oblikovanega izdelka zmorejo podati na podlagi primerjave s celoto).
E
Cevlje sodi naj kopitar.

7. Kakšna je razlika med oblikovanjem in oglaševanjem?
A
Oblikovanje je zasnova oz. načrtovanje, oglaševanje pa aplikacija oz. izvedba. Poleg pa ima oblikovalska praksa izredno širok diapazon - od vidnih sporočil, prek industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanjem notranjščin (interior design), do povsem avtorskih izrazov z uporabo grafike kot slikarske tehnike (pa še bi lahko naštevali). Najbližje z oglaševanjem je oblikovanje vidnih sporočil. Oblikovanje se ukvarja z veliko širšo prakso (komunikacija, razvoj, uporaba, namen, forma…), oglaševanje pa to povzema s specifičnim ciljem, vezanim na trg. Oblikovanje ima več različnih ciljev, oglaševanje pa ima ciljev veliko manj in so bolj specifični. Oblikovanje pristopa k rešitvi s stališča problema in skuša čim bolje definirati problem ter ga nato rešiti, oglaševanje pa se vseskozi ukvarja z vnaprej določeno problematiko opaznosti, enovitosti, všečnosti, dostopnosti in prepoznavnosti ter samo išče drugačne (niti ne nove, kaj šele kreativne) načine, ki navidezno rešujejo te probleme. Pri oblikovanju so temelji inovacija, analiza in raziskava, pri oglaševanju pa predvsem recept - od tod tudi razlika med številom vpisnih mest na posamezni študij.
Pri oblikovanju cilje in procese narekuje projektni problem in so enoviti za vsak projekt, pri oglaševanju pa je problem vedno isti in se zato cilji in procesi podrejajo monotoni problematiki - presečna množica oblikovanja in oglaševanja je izredno majhna, čeprav pa danes najdonosnejša. Tako je v praksi. V teoriji pa se definicija oglaševanja izredno približa definiciji študija vidnih sporočil, kar je povsem logično, saj iz (med drugim) nje izvira. V zadnjem času pa smo tudi priča mislim, ki oblikovanje vidnih sporočil postavljajo pod domeno oglaševanja in tako skušajo oglaševanje definirati kot krovni termin.
B
Steven Heller za mnoge grafične oblikovalce postavi polemično tezo s trditvijo, da je oglaševanje mati grafičnega oblikovanja. Zato, da ne začnem prepira o kuri in jajcu, naj podam še misel, ki odgovori na vprašanje. Po Mervynu Kurlanskyem naj bi bilo oblikovanje osnovano na dolgoročnem razmišljanju, medtem ko je oglaševanje največkrat kratkotrajno orientirano, saj potrebuje takojšen odziv. Seveda, podobno kot pri oblikovanju, so tudi v oglaševanju izjeme.
C
Oglaševanje oglašuje produkte oblikovanja s sredstvi, ki so rezultat oblikovalskega procesa in pri čemer si pomaga z oblikovanjem. Konkretno - izdelava celostne grafične podobe in izdelka sta procesa, ki se zgodita pred oglaševanjem. Šele v zadnji fazi razvoja celostne grafične podobe nastopi oglaševalska agencija, ki dobi stalnice cgp, z namenom, da jih uporablja v oglasih. V zadnji fazi razvoja izdelka nastopi njegovo oglaševanje. Torej je oglaševanje končna faza oblikovanja, pri čemer v razvoju oglasov nastopi oblikovanje. Žal se ga večkrat pojmuje zgolj v tej vlogi.
D
Če je oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom, je oglaševanje proces sporočanja na podlagi (s pomočjo) tega predmeta.
E
Oblikovanje in oglaševanje sta samostojni in neodvisni stroki. Del oblikovalske stroke je zastopan tudi v oglaševanju, vendar to ne pomeni, da je oblikovanje v celoti podsistem oglaševalske stroke.

8. Kdo bi naj bil pristojen da vizualno komunicira znotraj množičnih medijev?
A
Nisem prepričan, da razumem to vprašanje. Znotraj množičnih medijev "vizualno komunicira" oz. vidno sporoča prav vsako vidno sporočilo. Ne vem, kako naj bi bil npr. plakat bolj pristojen vidno sporočati kot wobbler ali TVspot... Če misliš vprašati kdo bi bil pristojen za ustvarjanje vidnih sporočil, pa je odgovor spet odvisen od specifičnega medija - ne more biti vsak oblikovalec režiser, masker, scenec ali animator. Vsekakor pa je posvet s strokovnjakom s področja vidnih sporočil dobrodošel, prakse pa so si dovolj sorodne, da je konsenz možen.
B
Vsaka izključujoča (ali v našem primeru selektivna) politika se največkrat konča slabo. Vsekakor pa ni za zanemarit že navedeno Liculovo misel, ki jo dodatno podkrepi Neville Brody: dejstvo, da nas zna večina brati in pisati, še ne pomeni, da smo vsi pisatelji.
C
Kljub želji totalitarnih estetov in komunikacijskih aktivistov po tem, da bi dejansko kdo moral biti pristojen za karkoli takega, moram spomniti, da živimo v 21. stoletju, kjer internet kot množični medij omogoča demokratično komunikacijo sleherniku (ob tem ne bom problematiziral želje nekaterih po nadzoru nad njim, ker se odgovor lahko preveč raztegne). Obenem poznamo in odkrivamo nove kanale in posege za demokratično komunikacijo, torej je nadzor v splošnem nepotreben. Če pa bi konkretizirali vprašanje na javno televizijo, pa odgovor ne bi bil enak.
D
Vizualno komuniciranje mora biti omogočeno komur koli.
E
Tisti, ki je za to strokovno usposobljen in ima reference na podrocju VK, ki potrjujo odlicnost njegovega dela.
To pa niso ne predsedniki uprav, ne ministri, ne gra cni tehniki, ne veterinarji...itd

9. Kakšen spekter znanj potrebuje oblikovalec?
A
Znanja v smislu trivije (osnovna, srednja šola, masovni faksi - po domače piflanja) dober oblikovalec ne potrebuje veliko. Predvsem so bistveni razumevanje, razgledanost, inteligenca, intuicija, konceptualna, stvarna in likovna pismenost ter lateralno in strukturalno mišljenje. Nobenega od znanj, ki jih koristi oblikovalec ti ne more dati šola - ona ti jih lahko le pomaga razviti. Vsa ostala "obrtniška znanja" - tisk, risanje, slikanje, računalništvo, študij konstrukcij, modelarstvo &c. ti sama po sebi ne pripomorejo nič, pa še osvojiš jih sproti - ob načrtovanju in reševanju problemov. Vsekakor pa je v glavi dobrega oblikovalca vsako znanje dobrodošlo, saj pomaga pristopiti k problemu s svojega stališča (znanje biologije samo po sebi ne pomaga, ko pa govorimo o sistemskih razvojih znajo npr. evolucijski principi še kako koristiti).
B
Sky is the limit. Film kot je Odiseja 2001 pa dokazuje, da lahko presežemo tudi tega.
C
Oblikovalec potrebuje interdisciplinarna znanja, ki pokrivajo področja družbe, okolja, politike, tehnologije in tehnike ter ekonomije.
D
Oblikovalec mora poleg svojega poklica in znanj, ki so potrebna zanj, nujno obvladati kar se da širok spekter znanj, da svoje delo zmore postaviti v kontekst. Znanja se prilagajajo okolju, kjer oblikovalec deluje.
E
Oblikovalec mora biti v osnovi: a) široko razgledana oseba, b) oseba, ki se nikoli ne neha izobraževati na razlicnih podrocjih. Koristno pa je znanje iz podrocja humanisticnih ved.

10. Kakšna je vloga teorije v izobrazbi oblikovalca?
A
Teorija pomaga razlagati in utemeljevati prakso. Zavedati se moramo, da je teorija vedno pisana v retrospektivi in iz nje same ne more nič izhajati. Novi premiki v družbi, gospodarstvu zahtevajo nove pristope k reševanju problemov in te narekujejo nove metode in modele. Šele ko so ti modeli pred nami (že ustvarjeni), jih prične teorija razlagati - nobena teorija še ni uspešno napovedala prihodnosti, zato jo jemljem kot izredno zanimiv del naše stroke a hkrati z izredno skepso, saj teorija sledi, oblikovanje pa je po naravi ustvarjalno. Bistvena je pri razumevanju, razlaganju in vrednotenju ustvarjenega dela.
B
Delo brez teorije, oblikovalca dolgoročno pripelje do točke, ko dela stvari, ne da bi bil sposoben odgovoriti na vprašanje zakaj. Če si ponovno izposodim misel Kurlanskya: »Ljudje so poskušali leteti več stoletij in nenadoma se je zgodil preobrat in danes je letenje nekaj povsem normalnega. Upam, da bo prišel čas, ko bomo teorijo začeli tudi prakticirati. Do takrat pa je pomembno, da imamo ideal, kateremu se na inteligenten način približujemo.« Seveda pa je, če ne že nujno, vsaj dobro, če ta ideal poznamo.
C
Predvsem ta, da poda oblikovalcu širši pogled na okolje in njegovo delo v njem.
D
Vsakdo, ne le oblikovalec, ki se ukvarja s prakso, mora poznati tudi teorijo, ki mora biti temelj izobrazbe.
E
Parcialna. Na tej tocki je potrebna odlocitev med akademsko in profesionalno kariero. Vcasih je teorija zgolj referencna tocka. Izobraževalna institucija z vec prakse kot teorije ni nujno slabša od tiste, ki ima vec teorije. Verjetno pa proizvajata nekoliko drugacne diplomante.

11. Kakšna je vloga in pomen interdisciplinarnega teoretskega obravnavanja oblikovanja za izobraževanje in stroko?
A
Stroki bi interdisciplinarna teoretska obravnava še posebej koristila, izobraževanju pa malo manj, razen če bi radi vzpostavili NeueNeueBauhaus. Glede na to, da je študij oblikovanja prej osebnostni razvoj kot pa prejemanje znanj, metod in podatkov, sam študent težke interdisciplinarne obravnave tega, kar študira, ne potrebuje - njemu naj bi bila prihranjena argumentacija kaj počne v teoretskem smislu. Za predstavnike stroke pa je to nuja, če se želijo predstavljati kot stroka in ne zgolj kot obrtniška praksa.
B
Zdi se mi ključno. V tujini na vedno več stanovskih kongresov in seminarjev vabijo strokovnjake in predavatelje iz področij kot so filozofija, psihologija, komunikologija, antropologija in ostalih mejnih strok. Dejstvo je, da oblikovanje aktivno soustvarja življenje vsakega izmed nas. Preden se bomo tega oblikovalci zavedli, se zna zgoditi, da bo v družbi prevladala misel Jerneja Repovša, da je: »oblikovanje preveč pomembno, da bi ga prepustili oblikovalcem.« Res pa je, če bomo nadaljevali z aroganco in neodgovornostjo, bomo namesto, da bi reševali problem, tega še naprej soustvarjali.
C
Enaka, kot za oblikovalsko prakso: ključna in predvsem neizbežna. Hkrati pomanjkljivi in vedno razvijajoči se oblikovalski teoriji kaže ogledalo, jo preverja in postavlja v širši okvir. V nesamozavestni stroki, kakršna je oblikovanje, vlada set pravil in zakonov, ki jo ločuje od drugih strok. Skozi interdisciplinaren teoretičen pristop se tkejo vezi, ki pomagajo tudi v praksi, kar posledično krepi stroko in zamanjšuje možnost nesoglasij zaradi medsebojnega nepoznavanja. Z interdisciplinarnim teoretičnim pristopom ne mislim samo učenja drugih teorij, ampak predvsem konkreten stik s študenti drugih fakultet in tudi skupno raziskovalno delo.
D
Stroka in izobraževanje morata izobraževanca naučiti ''kako uloviti ribo'' in mu ne ''ujeti ribe''. Študij mora izobraževanca spodbujati k lastnemu delu, k individualnemu učenju in raziskovanju, da se bo izobraževanec znal postaviti v kontekst – v okolje, v katerem bo v določenem trenutku življenja deloval (in si sam poiskal manjkajoča znanja). Če bo deloval v oglaševanju, naj poišče znanja s področja oglaševanja, ko bo oblikoval izdelek za astronome, naj si poišče znanja s področja astronomije.
E
Na akademski ravni odlična in zaželjena. V praksi pa so potrebne natancne de nicije dejanske usposobljenosti razlicnih strokovnjakov. V Sloveniji je prevladajoc podcenjevalni odnos do oblikovalske stroke kar je pogosto razlog za neucinkovito partnersko sodelovanje. Znacilna ugotovitev je, da so “oblikovalci pac težavni”.

12. Kakšna je vloga in pomen povezovanja teorije in prakse za izobraževanje in stroko?
A
Bistvena je povezava s trgom, koristniki, uporabniki - real world problematiko. Študij in stroka morata biti najmanj prva, če že ne predvideti oblikovalske problematike naslednje generacije. Prav lepo je poslušati, kako najboljši je bil Paul Rand, a kaj, ko ti to danes ne koristi drugače kot za zgodovinsko dojemanje razvoja oblikovanja in vloge oblikovalca v določeni družbi določenega časa. Teorija je v službi prakse in ne obratno, zato naj se praksa čim prej loti problematik, ki so povsod okoli nas, teorija pa naj jih razlaga, argumentira, klasificira in razume. Da bi bila teorija predpogoj se absolutno ne strinjam - dober dokaz za to, koliko dobremu oblikovalcu koristijo znanja in teorije so t.i. naturščeki; v svetu vrhunskih oblikovalcev je izredno veliko število ljudi, ki niso nikdar stopili v oblikovalsko šolo in izhajajo iz najrazličnejših ozadij, dosegajo pa vrhunske rezultate. To še bolj dokazuje tezo, da je kvaliteten oblikovalec najprej profilno ustrezen (prava oseba, tip), šele za tem izobražen (kar pride samo po sebi, saj je firbec integralen del dobrega designerja :).
opomba: znanja se ne pridobi samo v instituciji... oblikovalce uvršča kot pasivne Realworld se ustvarja
B
Glej odgovora na vprašanji št. 10 in 11.
C
Praksa se skozi teorijo preverja, hkrati se teorija preverja skozi prakso. Ustrezno razmerje omogoča definiranje idealnih modelov, ki služijo v izobraževalnem procesu. Oblikovanje iz 60. let je namenjeno svetu, kakršen je bil v 60. letih. Praksa zato pomaga pri stiku z realnostjo, izpostavlja vprašanja, ki se nanašajo na specifiko okolja in časa. Ob tem je potrebno oceniti, kdo vse nastopa kot praksa in skušati zajeti čimveč pogledov.
Namen izobraževanja v oblikovanju ni, da odpre glavo in vliva vanjo znanje, temveč podajanje različnih informacij in odkrivanje posameznikovih zmožnosti in interesov. Teorija in praksa jih skupaj pomagata najti več, kot vsaka zase, edina bojazen je pretiran poudarek samo enega pogleda. Naj si bo to samo ena vrsta teorije, ali samo praksa, ki se udaja zakonitostim trga.
D
Zgolj praksa omogoči obvladovanje ozko specializiranega reševanja problemov: ''uloviti sardino'', ''uloviti jeguljo'' in ''uloviti tuno'', medtem ko teorija ponudi cel proces ''kako loviti''. Razlika med ''loviti'' in ''uloviti'' je precejšnja, zato je nujno poznavanje obeh možnosti, teorije in prakse. Stroka in izobraževanje s tem pridobita večji splošen''ulov'' in hkrati omogočita znanje prenašati prihodnjim rodovom.
E
Izobraževalna institucija in stroka naj bi bili povezani. Zgraditi morata most vzajemnega sodelovanja. Tu se interesi dopolnjujejo. Zdi se, da ALUO ni nikoli uspela vzpostaviti te povezave, delno tudi za to, ker oglaševalske agencije niso tisto, kar bi lahko imenovali stroka.