ankete / javnost:mentorji

01. Kaj je oblikovanje?
A
Poskus narediti nekaj lepše in bolj funkcionalno
B
ORGANIZACIJA/TVORJENJE ŽIVLJENSKEGA PROSTORA. EKONOMSKA DEJAVNOST.
C
humanizacija tehnologije
razlikovanje od konkurence
kulturološki fenomen (splošni nivo, bivanje ...)
zmes uporabniških, estetskih in tehnoloških parametrov
D
KOMUNIKACIJSKA HARMONIJA Z NAGCO, KI POSKRBI, DA JE TO PAČ TO
E
Je ustvarjalno načrtovalska stroka, katere proizvod je izboljšan produkt, storitev…
Osnovno poslanstvo oblikovanja je dodana vrednost izdelkom in višanje kvalitete življenja. Glavni posledici sta torej ekonomski in socialni benefit. Temeljni namen vizualnih komunikacij je kvalitetno podajanje informacij.
F
Ni kaj odkrivati, glej leksikografske definicije!
G
Oblikovanje je dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom.
Industrijsko oblikovanje pomeni iskati rešitev nekega problema ob upoštevanju potreb družbe in posameznika, vključuje širši tehnološki proces, išče nujno harmonijo med obliko in funkcijo, upošteva ergonomijo, ekologijo in socialno vrednost produkta... ; industrijsko oblikovanje je stroka z veliko odgovornostjo.
H
Vrsta uporabne umetnosti.
I
K ? definiciji, ki jo poznamo tudi iz leksikona Likovna umetnost (C2), bi dobil pe vse ključne dopolnitve, ki jih je oblikovalskqa strooka "dognala" na svojih kongresih, predvsem tiste, ki artikulirajo družbeno, okoljsko in etično vrednost.
J
Je vzpostavljanje oblike v kontekst vsebine
K
-urejanje
-informiranje
L
Oblikovanje je ustvarjalno reševanje funkcionalnih, strukturnih in oblikovnih problemov z upoštevanjem socialnih, psiholoških, kulturnih in tržnih vidikov.
M
Kreativno načrtovanje različnih stvari za različne ljudi ob upoštevanju likovno-estetskih, psihofizičnih, tehnično-tehnoloških, socioloških ....parametrov v dobro uporabnika in proizvajalca oz izvajalca.

02. Kaj je dobro oblikovanje?
A
Tisto, ki mu uspe uresničiti točko 1
B
RELATIVNO/SUBJEKTIVNO MNENJE. PRAVI IN PROFESIONALNI ODGOVOR NA POTREBO/PROBLEM (PROSTOR, PREDMET,SPOROČILO).
C
cenovno dostopno, uporabno, razveseli oko, globlji pomen
D
DOBRO OBLIKOVANJE JE OBLIKOVANJE, SLABO OBLIKOVANJE TO NAMREČ NI
E
Uspešnost dobrega / slabega oblikovanja je potrebno ocenjevati v kontekstu ciljev, namena, uporabnika, etike… Za različnje ljudi različno oblikovanje.
F
Vsklajeno uravnotežen oblikovalski odgovor na sinhronizacijo funkcije z njeno mentalno/ vizualno/ taktilno in simbolno zaznavno pojavnostjo
G
Dobro oblikovanje je tisto, ki je našlo optimalno harmonijo med obliko in uporabnostjo, ki upošteva zahteve uporabnika, tehnologije, estetike, trga, ergonomije, ekologije itd itd. ter hkrati odgovarja na potrebe, ki jih uporabnik ima, oz. ki bi jih utegnil imeti, oz. bogati njegovo bivanje, ga dela prijaznejše in kvalitetnejše.
H
Premišljeno in načrtovano delo na izdelkih (potrebnih in nepotrebnih za življenje).
Združevanje tehnoloških in estetskih principov.
Izdelki / stvaritve, ki jih čas ne povozi.
I
Morda tisto, ki smotrno optimalno, oblikovalsko celovito in prepričljivo rešuje relevantne bivanjske probleme in zagotavlja množično uporabnost, dostopnost in programirano participacijo.
J
Je tisto, ki zadostuje zgornji trditvi in je tisto, ki to nalogo kvaliteteno opravi.
K
-urejanje, informiranje, likovno kreativni presežek (osebni komentar)
L
Optimalna skladnost dobrih funkcionalnih, strukturnih in oblikovnih zamisli.
M
Inovativno rešitev,ki optimalno poveže navedene parametre v nov proizvod.

03. Izberite primer dobro oblikovanega časopisa, oglasa, znaka.
A
Delo / iPod / Mobitel
B
Delo / iPod, božiček / Mobitel, Dars, KD group
C
Delo / iPod / Mobitel
D
Delo / iPod / Mobitel
E
Delo / iPod / Mobitel
F
Delo / iPod / Mobitel optimalen ni nobeden; še najbolj Delo (pri tem pa je vsebinsko in oblikovno škandalozna priloga KULT!)
G
Delo / Zlati Boben / Mobitel
H
Delo / Zlati Boben / Mobitel
I
Dnevnik (objektiv) / iPod / Mobitel
J
Delo/Zlati boben/Mobitel
K
delo/ipod/mobitel
L
delo / iPod / Mobitel
M
delo / Zlati boben / Mobitel

05. Kakšno vlogo ima oblikovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki?
A
Takšno, kakršno mu določijo navedeni akterji, skratka oblikovanje nima avtonomne moči...
B
VELIKO.
C
- GOSPODARSTVO - pridobiva na pomenu - pozitivna tendenca (globalizacija)
- KULTURA - najbolj kulturno ministrstvo (BIO), z estetskega stališča
- POLITIKA - v politično sfero prihaja spoznanje, vendar je še zelo v ozadju
D
JE EDEN OD POKAZATELJEV, KI LOČUJEJO ČLOVEKA OD OPICE
E
V firmah, ki proizvajajo/nudijo izdelke/storitve z visoko dodano vrednostjo je pomembnost oblikovanja prepoznana, oz. bo v prihodnje še bolj. V kulturi ima oblikovanje opaženo vlogo, vendar ne tako pomemno kot npr. ahitektura. V politiki (npr. vladi…) oblikovanje nima zadostne (nobene) vloge, oz. podpore, tu se bo zavedanje o njem tudi najkasneje uveljavilo.
F
Z vsemi tremi je vedno neločljivo ekonomsko, promotivno, afirmativno ,povezana.
Je vizualna nadgradnja v obliki specifične ” dodane vrednosti”, ki ustvarja kredibilnost, ugled, prepoznavnost, nezamenljivost, zlasti pa še vtis urejene in odgovorno naravnane družbene zavesti.
Prav dosedanji vizualni identiteti naše države manjkajo vse te naštete potrebne konotacije in po trenutni situaciji sodeč, nič ne kaže na skorajšnje zboljšanje.
G
Odgovor zavisi od "razsvetljenosti" ljudi, ki vodijo gospodarstvo, kulturo ali politično akcijo. Oblikovanje mora vedno biti v funkciji naročnika.
H
V razviti družbi občutno. Kdaj bomo postali mentalno, kulturno, gospodarsko in politično razviti?
I
Postransko in nerazumljeno. Ne sklicujejo se na pozitivno in organsko vlogo oblikovanja, govorijo zgolj o designu/dizajnu kot nekakšni "dodani vrednosti" . Sklicevanje na tuja oblikovalska (komercialna) imena (v oglasih...)
J
Veliko in vse večje ker je oblikovalec soustvarjalec družbene zavesti.
K
Če govorimo SEDAJ: marginalno po rezultatih
Bi pa lahko igralo POMEMBNO.
L
Inovacijsko, kakovostno, kulturno, tržno
M
V Sloveniji vloga ni definirana.Uradno je stroka umeščena v aranžerstvo. Sicer pa deluje znotraj trikotnika Tehnologija-Marketing-Uporabnik.

06. Kdo je pristojen za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju?
A
V principu le stroka, dejansko tisti, ki ima denar.
B
UPORABNIK 2)OSEBA S ŠIROKO KULTURNO PODLAGO TER SPECIFIČNIMI ZNANJI. NE OBLIKOVALEC!
C
- MEDNARODNA strokovna žirija (kot npr. BIO, RED DOT, IF ...)
- v končni fazi kupec
- kredibilna žirija
D
UPORABNIK
E
Vsaka stroka mora najprej sama vzpostavit vzvode za konstriktivno kritiko lastnega razvoja in rezultatov. Zaradi naravnanosti h končnem uporabniku, je trg prej ali slej kritik rezultatov oblikovanja.
F
Nikakor ne samo oblikovalci, čeprav bi ti -po naravi svojega metodološkega pristopa- morali gledati še najbolj celostno.
Oblikovanje v današnjem, izjemno kompleksnem in vzročno prepletenem okolju terja nujno interdisciplinarnost ter novoustvarjeno, postindustrijsko ravnotežje med “hard and soft values”
G
Prav bi bilo, če bi bila predvsem stroka, seveda pa je pomembno tudi stališče uporabnika.
H
Osveščen, kulturno izobražen posameznik / uporabnik.
I
Različno... Vsi, ki kakorkoli odločajo o izdelkih (temeljni kriterij je okus). Kaže, da najmanj odloča oblikovalska stroka, kar se vidi v razkoraku med idejo / načrtom in uresničitvijo.
J
Ljudje, ki to razumejo in čutijo.
K
Strokovnjaki s področja semiotike in oblikovanja.
L
Dobri oblikovalci in kritiki.
M
Oblikovalska stroka v povezavi z ostalimi strokami ,ki sodelujejo pri razvoju oz. načrtovanju novega izdelka ali storitve.

07. Kakšna je razlika med oblikovanjem in oglaševanjem?
A
To sta dve popolnoma neprimerljivi področji. Oblikovanje uporablja oglaševanje za služenje denarja & vice versa
B
DVE RAZLIČNI DEJAVNOSTI KI IMATA SKUPEN TERITORIJ.
C
- agencije reducirajo oblikovanje na privesek (fen v prašku)
- briljantne ideje morajo biti pospremljene s strokovnim oglaševanjem
D
OBLIKOVANJE UPORABNIKU REŠUJE PROBLEME
OGLAŠEVANJE JE PRAVICA VEDETI, TAKO VSAJ PRAVIJO
E
Oglaševanje pokriva del vizualnega komuniciranja, oblikovanje pa vse.
F
Oblikovanje definira vizualno pojavnost predmeta ali medija , oglaševanje pa (bolj ali manj naknadno) zagotavlja potrebni( ekonomski) interes in zlasti tržišče zanj
G
H
Oblikovanje je usmerjeno na izdelek, ki ga proizvaja (z vso potrebno podporo pri razvoju).
Oglaševanje mora ta izdelek prodati (tudi z vprašljivimi metodami ali triki).
I
Oblikovanje je realno dejstvo, oglaševanje je čedaljebolj polepšana, včasih duhovita, dostikrat lažna in zavajajoča utvara o tem dejstvu. Oglaševanje je na nek način v prednosti. Njegovi učinki so ne glede na oblikovalsko vrednost oglaševalskih izdelkov bolj sprejemljivi; kažejo se kot komercialno uspešnost oglaševanja in ne oglaševanih izdelkov.
J
V oglaševanju, ki mora govoriti naglas.
K
Ne prav posebna, razen v kvaliteti oz. nekvaliteti. Obe področji pokrivata vizualne rešitve, ki pa so lahko dobre ali slabe!
L
Oblikovanje je bistveno širša dejavnost od oglaševanja. V oblikovanju je v ospredju človek in njegove resnične življenske potrebe, ne pa predevsem komercialni uspeh in dobiček.
M
Oblikovanje vizualne komunikacije je interdisciplinarno delo, kjer naj bi imelo oblikovanje ključno vlogo v konceptnem, likovno estetskem in vsebinskem delu. Žal je oblikovanje v podrejeni vlogi, predvsem v segmentu oglaševanja oz. pospeševanja prodaje.

08. Kdo bi naj bil pristojen, da vizualno komunicira znotraj množičnih medijev?
A
Ne ostaja zgolj vizualno komuniciranje, torej je vsako komuniciranje povezava različnih znanj.
B
SOODLOČAJO RAZLIČNE PROFESIONALNE FIGURE.
C
- senzibilni, odgovorni oblikovalci, ki nimajo težav s svojim egom
D
OBLIKOVALEC
E
Kdor se zaveda kompleksnosti in odgovornosti tega dela, ima dovol znanja in izkušenj.
F
Gre za smiselno in strokovno delitev: doprinosa, dela, odgovornosti in pristojnosti: v strokovnem tisku je tozadevno že prisotna v fusnoti pod vsako akcijo ; artdirectorju pa je (čeprav ne vedno najbolj pravično) namenjena ključna funkcija
G
-
H
Nekdo, ki je strokovno in moralno usposobljen za tako odgovorno delo.
I
vprašanje ni jasno.
J
Človek, ki to zna…
K
Ljudje s tovrstno izobrazbo - oblikovalci - skupaj s profili, ki so potrebni za uspešno rešitev vizualnih problemov.
L
Dober oblikovalec v sodelovnju drugimi komunikacijskimi strokovnjaki, če to zahteva obseg in kompleksnost naloge.
M
Predvsem oblikovalska in ostale stroke, ki so potrebne za kvaliteten končni rezultat.

09. Kakšen spekter znanj potrebuje oblikovalec?
A
Kreativno, tehnološko, komunikološko....
B
SOCIOLOŠKA, PSIHOLOŠKA, ZGODOVINSKA, EKONOMSKA, THENIČNO-PROFESIONALNA ITD.
C
- čim širši
- naknadna specializacija in poglabljanje
- postavljanje stvari v kontekst
D
NAJPREJ MORA BITI ČLOVEK
POTREBUJE TALENT, ODPRTE OČI IN ZELO PRAV MU PRIDEJO METODOLOŠKA OBLIKOVALSKA ZNANJA
E
Za oblikovalca so ključna čustvena intiligenca, zmožnost sinteze in zicleder. Poleg tega je pomebna čim večja razgledanost, likovna znanja, družboslovno humanistična znanja, ekonomska znanja, tehnološka znanja, organizacijsko vodstvena znanja…
F
Predvsem informiranost. kdaj, kje in kako pritegniti potrebne sodelavce specifičnih področij k projektu.
Obseg danes potrebnih znanj je v večini primerov prevelik za obvladovanje teh, hitro se razvijjjočih, s strani enega samega človeka. ostaja pa vedno oblikovalec v funkciji vsklajujočega “dirigenta” v takem teamu.
Kako pa nujno zagotoviti v takem teamu potrebno inovativnost, s tem se še najbolj iukvarjata psihologija in menagment ustvarjalnosti, zato bi ju moral prav oblikovalec kar najbolj poznati.
G
Industrijski oblikovalec mora biti predvsem razgledan človek s širino, ki se zaveda okolja, v katerem živi in se nanj odzivati, ki zna opazovati, in prisluhniti potrebam uporabnika.
Oblikovanje je proces, ki ga zaznamuje raziskovalna, analitična faza, ki vključuje izdelavo raziskav trga, ergonomije, tehnologije, materialov, izračune, ocene.....in ravno to loči industrijsko oblikovanje od drugih strok, tudi od umetnosti.
Industrijski oblikovalec mora obvladati celoten proces.
Tudi občutek za formo in material se razvija v nenehnem študijskem procesu.
H
Najprej široka in splošna razgledanost, strokovna usposobljenost na ožjem področju dela, razumevanje procesov izvedbe, mojstrstvo in tehnična usposobljenost, etični odnos do lastnega dela (moralnost)
I
vsa kompleksna znanja, ki zagotavljajo učinkovito oblikovalsko (vizualno) in fizično (funkcionalno, ergonomsko, tehnološko ...) smotrno formulacijo izdelka oz. oblikovalske naloge.
J
Velik, vse večji, ker je oblikovalec soustvarjalec družbene zavesti.
K
Raznovrsten ali pa vsaj močna analitična znanja, povezana z likovnimi in seveda osnovno lastnost - splošno radovednost in (navdušenje)
L
-
M
Oblikovalec naj bi poleg svoje osnovne vloge deloval tudi kot povezovalec znotraj razvoja novega izdelka ali storitve, zato potrebuje širok spekter osnovnih znanj na področju Umetnosti, Družboslovja, Naravoslovja,Tehnike in tehnologije.

10. Kakšna je vloga teorije v izobrazbi oblikovalca?
A
Bistvena, sicer zapade pod vpliv aktualnih trendov, običajno kratkega veka
B
TEMELJNA.
C
Teorija brez prakse je jalova, praksa brez teorije je slepa.
D
NI DOBRE PRAKSE BREZ DOBRE TEORIJE IN NI DOBRE TEORIJE BREZ DOBRE PRAKSE
E
Teoretsko znanje je pomembno, vendar je še pomembnejša zmožnost prelivanja tega znanja v prakso, v konkretne izdelke…
F
Bistveno podcenjena in delno estesko preenostranska;, saj je za večino študentov študijski čas tudi edini teoriji (nujno)tozadevno naklonjeni. in le malo jih je, ki jih ta kasneje v raskavi praksi še toliko zanima, da si zanjo tudi vzamejo potrebni čas.
Študentje v predmetnikih preradi iščejo “zveličavno formuločim bolj”uporabnih napotkov” za vse primere (in vse čase); kar je seve v današnjih, bliskovito se menjajočih parametrih kratkovidno. Tu še vedno velja svetopisemska prispodoba :”ne dati ljudem ribe, amG jih naučiti, kako se te lovijo!”
G
Oblikovalec, ki je brez dobre izobrazbe na teoretičnem področju, ni oblikovalec, temveč zgolj obrtnik oz. izvajalec. Oblikovalec mora argumentirati svoje delo ter ga postaviti v širši družbeni kontekst.
Brez teorije ne more suvereno postaviti niti izhodišč svojega dela.
Poleg likovnih in oblikovalskih teorij je vsekakor nujno pomembno poznavanje področja, v katerem oblikovalec deluje, kot tudi njegova splošna razgledanost.
H
Zelo velika. Predpogoj za načrtovalsko delo, Analiza preteklih izkušenj, kreativna uporaba teh znanj, razvijanje miselnega sistema in razumevanja, predvidevanje učinkov.
I
Ročnost in talent sama po sebi ne zagotavljata ničesar- tudi v oblikovanju ne.
J
Velika, vse večja (iz istih razlogov)
K
Je osnovenga pomena, oz. potrebno je vedeti kaj je že bilo narejeno, da vemo, kaj narediti naprej.
L
-
M
Predstavlja pomemben del v izobrazbi in delovanju oblikovalca.

11. Kakšna je vloga in pomen interdisciplinarnega teoretskega obravnavanja oblikovanja za izobraževanje in stroko?
A
Drugačnega obravnavanja itak ni, torej...
B
POMEMBNA. VSAKA RAZVITA DEJAVNOST IMA SVOJO TEORIJO OZIROMA TEORETSKE ŠTUDIJE (ne razumem izraz  "interdisciplinarnost"v tem kontekstu?
C
Oblikovanje je že po svoji naravi interdisciplinarno; oblikovalec se mora biti sposoben vpeti v vsa znanja: marketing, tehnologijo, produkcijo, ergonomijo ...
Povezovanje različnih informacij v eno samo obliko - koncept.
D
OBLIKOVANJE NI SAMO SEBI NAMEN, NJEGOVI UPORABNIKI SMO VSI, TOREJ JE INTERDISCIPLINARNA RAZPRAVA EDINA LOGIČNA ZA POT V PRAVO SMER
E
(vprašanje je dvoumno???) Oblikovanje je v osnovi interdisciplinarna stroka. Končni output nastane v trikotniku oblikovanje/naročnik/trg ali z drugega zornega kota, v trikotniku oblikovanje/kapital/proizvodnja. Če ni naročnika s svojimi problemi/zahtevami in uporabnika s svojimi zahtevami oblikovanja ni.
F
Odgovor je že vsebovan pod 9) in 10);
G
Velika…. Oblikovanje je tesno povezano z vsakim področjem človekovega bivanja ..
H
Naloge so večinoma zelo kompleksne. Sposobnost komuniciranja z različnimi profili strokovnjakov, sposobnost sinteze, neprestano učenje in izpopolnjevanje.
I
Sodobno oblikovanje, posebej reševanje programsko kompleksnih in konceptualnih oblikovalskih nalog lahko ustvarjajo samo v ustvarjalnem ustroju in prepletu interdisciplinarnega in večdisciplinarnega sodelovanja. To se mora reflektirati tako v strokovnem izobraževanju, kot tudi v vsebinski in programski odprtosti oblikovalske stroke.
J
Velika, vse večja (iz istih razlogov)
K
Tudi osnovnega pomena.
L
-
M
Oblikovanje je izrazito interdisciplinarna aktivnost zato je interdiscplinarno teoretsko obravnavanje oblikovanja izrednega pomena za nadaljni razvoj in umeščenost stroke.

12. Kakšna je vloga in pomen povezovanja teorije in prakse za izobraževanje in stroko?
A
idem vprašanje 10
B
ISTO KOT V TOČKI 10. PRAKSA IN KONKRETNI REZULTATI IMAJO PREDNOST.
C
Ali imamo "up to date" v teoretičnem znanju?
D
V OBLIKOVALSKEM PROCESU, KJER ANALIZI SLEDI SINTEZA JE PREPLET TEORIJE IN PRAKSE TAKŠEN, DA TO ŠE V KAMASUTRI NE VIDIŠ
E
Ključna. Zaradi vitalnosti in aktualnosti obeh področij je potrebna stalna izmenjava med teorijo (izobraževanje…) in prakso (profesionalno delo…). Premalo je vzpostavljeno še tretje področje: kritika. Stroka se oblikuje na podlagi vseh treh.
F
Bodočo strokovno uspešnost bo zagotovonajbolj pogojeval princip permanentne edukacije,kot trajne nadgradnje znanja,zato moramo nanjo , z manj enciklopedičnih znanj in več metodologij, navajati prihajajoče generacije oblikovalcev
G
Nujna… Op.: Ali niso vprašanja preveč sugestivna?
H
Brez te navezave ni mogoče kvalititno napredovanje v izobraževanju in stroki.
I
V smeri teorije oblikovalskega načrtovanja še ne razmišljamo...
J
Velika, vse večja (iz istih razlogov)
K
Tudi osnovnega pomena.
L
-
M
Oblikovalska stroka je vedno povezovala teorijo različnih strok in prakso v izobraževanju in profesionalni praksi.