28 May 2007
27 May 2007
Oblikovnje = roza WC metlice
Stanje

- neprepoznavnost (ščetka, i feel ...: obstaja strokovna inštitucija za oblikovanje, na katero se javnost ne obrača za mnenje/pomoč, še "lasnik ne" (država, ministrstva))
- neupoštevanje oblikovanja v širši praksi (ščetka: ko minister za dobro oblikovanje predstavi formalistično ščetko za wc ...)
- slaba organiziranost stroke (i feel ...: primer je postal simbol za slabo in neorganizirano odzivnost)
- kultura priznava oblikovanje (piedestal: z ironijo pač - situacija se slabša in na piedestalu se nahaja "dobro oblikovan objekt")
- razdvojenost VK in IO (dvojni izpis: tipični IO ležeči CAPS arial, ki bi ga odsvetoval vsak vizualec)
- zastarelost študijskega programa (mreža, kot simbol rigidnosti in neeksperimentalnosti)
- pomanjkanje teorije, kritike, etike (slabo izdelan simbol, preveč tipografij, nesmiselna mreža; "vsiljiva" prodajna zvezda za etiko)
- pasivnost mentorjev (slovnična napaka: na faksu gre veliko stvari narobe, ampak jih nihče ne aktivno ne rešuje - verjetno najbolj tipičen primer je "nepismenost" študentov)
- individualnost pristopa, raznolikost rešitev (asociranje oddelka z WC ščetko je vendarle nekonvencionalno in produkt kreativnosti študentov na tej šoli (ajde))

- neprepoznavnost (ščetka, i feel ...: obstaja strokovna inštitucija za oblikovanje, na katero se javnost ne obrača za mnenje/pomoč, še "lasnik ne" (država, ministrstva))
- neupoštevanje oblikovanja v širši praksi (ščetka: ko minister za dobro oblikovanje predstavi formalistično ščetko za wc ...)
- slaba organiziranost stroke (i feel ...: primer je postal simbol za slabo in neorganizirano odzivnost)
- kultura priznava oblikovanje (piedestal: z ironijo pač - situacija se slabša in na piedestalu se nahaja "dobro oblikovan objekt")
- razdvojenost VK in IO (dvojni izpis: tipični IO ležeči CAPS arial, ki bi ga odsvetoval vsak vizualec)
- zastarelost študijskega programa (mreža, kot simbol rigidnosti in neeksperimentalnosti)
- pomanjkanje teorije, kritike, etike (slabo izdelan simbol, preveč tipografij, nesmiselna mreža; "vsiljiva" prodajna zvezda za etiko)
- pasivnost mentorjev (slovnična napaka: na faksu gre veliko stvari narobe, ampak jih nihče ne aktivno ne rešuje - verjetno najbolj tipičen primer je "nepismenost" študentov)
- individualnost pristopa, raznolikost rešitev (asociranje oddelka z WC ščetko je vendarle nekonvencionalno in produkt kreativnosti študentov na tej šoli (ajde))
26 May 2007
logo "idealnega"

objavljam svoj predlog logota iz idealnega stanja.
Kaže pripadnost/podrejenost/opozarjanje Univerzi;
strokovnost stroke s precizno definirano kompozicijo;
novodobnost z uporabo moderne tipografije "OZO";
aktivnost študentov in mnogost rešitev v lastnoročnem podpisu oz. pripisu avtorja;
ločena logotipa po smereh (VK / IO), a vseeno izhajajoča iz iste osnove.
08 May 2007
23 April 2007
03 April 2007
28 March 2007
ankete / javnost:študenti
01. Kaj je oblikovanje?
04g Oblikovanje je kreativni proces, dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem in iskanjem novih oblik, zgodb, idej, funkcij…dejavnost, ki ustvarja videz izdelkov, njihovo strukturo in funkcijo.
04f Oblikovanje je ustvarjanje, katerega temeljna prvina je usklajevanje likovnih in črkovnih znakov v povezano celoto z novo sporočilno vrednostjo.
04e Oblikovanje je dajanje oblike. Sistematsko pretvarjanje sporočila ali neke vsebine v vizualni jezik.
Zelo dober se mi zdi opis Phillipa B. Meggsa:
“Tako kot glasba, gledališče in likovna umetnost, je tudi grafično oblikovanje manifestacija vrednot, skrbi in fantazij določenega časa in prostora. Čez čas postane kulturni artefakt, ki označuje določeno dobo.”
04d Oblikovanje lahko opredelim kot eno najširših disciplin, ki išče ustrezno pot do najboljšega možnega izdelka. Že sama izbira poti je oblikovanje, lahko gre po umetniških poteh, tehnoloških poteh, ergonomskih poteh, se spogleduje s trženjem itd.
Oblikovanje ustvarja nekaj novega, boljšega, z večjo dodano vrenostjo, rešuje probleme (bolečine v križu), zapolnjuje čustveno praznino...
V zadjšnjem času postaja naloga oblikovalca, tudi morlana presoja lastnih (in tujih) izdelkov iz vidika vplivov na okolje in družbo. Večkrat se primeri, da je oblikovanje proces odločanja med različnimi ideali, ki si hodijo navskriž. (najbanalnejši primer: kakovostna izdelava in nizka cena)
04c Oblikovanje je ustvarjalno in raziskovalno delo.
04b Oblikovanje je pretvarjanje notranjega ali zunanjega sveta v likovni jezik za določen namen (funkcijo).
04a Oblikovanje je razvijanje, ustvarjanje neke nove ideje, nekega izdelka, ki se razvijajo preko analiz ze obsojecih izdelkov in drugih podatkov. Je komuniciranje, sporočanje, nagovarjanje. Lahko je tudi spreminjanje ze necesa obstojecega. Zadovoljiti mora tudi seveda interese narocnika ali/in uporabnika.
03a Vizualno in fizično stvarjenje.
03b Načrtovanje jasnih, estetskih vidnih sporočil.
03c Organizacija vizualnih in funkcionalnih elementov.
03d Oblikovanje je ustvarjanje.
03e Oblikovanje je estetsko in uporabno združevanje funkcije in oblike.
03f Oblikovanje je dejanje pomenske oblike neke stvari.
02a Usklajevanje danih elementov v logično celoto.
02b Oblikovanje je stil življenja.
02c Oblikovanje je ustvarjanje, snovanje stvari z logiko in smislom.
02d Je definiranje ustrezne oblike.
02e Oblikovanje ni izmišljanje novih oblik, ampak je vprvi vrsti reševanje problemov. Oblikovanje je panoga, ki je zelo kreativna.
Pri oblikovanju naj bi oblika predmeta narekovala funkcijo.
01a OBLIKOTVORNI PROCES
01b Stroka, ki proizvaja uporabno likovno umetnost.
01c Je ustvarjanje novega in nadgraditev same funkcije (ki pa mora biti vseeno dobro zelo funkcionalna). Je delanje lepega v vsakdanjih rečeh, lepega, kvalitetnega, novega, zanimivega, “popolnega” sveta. Je iskanje dobrih rešitev, popolnosti, preprostosti, jedrnatosti, jasnosti…
01d Oblikovanje je vse.
01e Oblikovanje je način komunikacije s svetom.
02. Kaj je dobro oblikovanje?
04g Dobro oblikovanje predvsem potrdi preteklost in je dobra iztočnica za prihodnost.Če vsebuje dobre lastnost, v funkcionalnem, likovnem, ekološkem, družbenem, cenovnem vidiku in zadovolji uporabnika.
04f Dobro oblikovanje se pokaže takrat, ko popolnoma doseže zastavljene cilje.
04e Dobro oblikovanje se usmerja k reševanju komunikacijskih problemov. Temu oblikovalec prida svoje znanje, kreativnost, inteligenco in lastno občutljivost. Določeno vsebino naj bi komuniciral kar se da objektivno in neodvisno. Se pravi, da ne izhaja iz nekega samoizražanja lastnih probemov (kot npr. umetnik) in tudi ne še išče zadovoljevanja modnih trendov.
04d Dobro oblikovanje je tisto, ki ustreza namenu.
Na to vprašanje je pri vsakem projektu drugačen odgovor, dobro oblikovanje se odloči za prave parametre in na njih da ustrezen odgovor.
04c Dobro oblikovanje je tisto, ki pritegne pozornost s svojo zunanjostjo in kvalitetno vsebino. mora služit svojemu namenu, je funkcionalno, estetska plat pa je dodatek, zaradi katere oblikovanje ni zgolj ročna spretnost oz. obrt.
04b Kvalitetno oblikovanje je tisto, ki z vsemi likovnimi sredstvi in z vse splošnim znanjem(sociologija, psihologija, ergonomija, ekonomija...) doseže svoj namen. V smislu, da izpolnjuje svoj prvotni smoter in ga oblikuje v enostavno, kompatibilno snov likovnih izrazov, ki služi človeku ali drugim bitjem.
04a Dobro oblikovanje je preprosto, resi pravi problem, je brezcasno, traja vecno, napeljuje, je drzno in vcasih malo smesno. Dobro oblikovanje je tezko.
03a Obseg vizualnega, uporabnega, ekološkega ...
03b Sofisticirano, enostavno, učinkovito ...
03c Premišljeno (za resnični svet)...
03d Da rečeš vau ko vidiš zadevo.
03e Pri dobrem oblikovanju se vsi parametri oblikovanja ujamejo. Struktura funkcija forma.
03f Balansira združitev estetike in semantike.
02a Prepoznavno in inovativno ...
02b Nekaj kar je najbolj preprosto in ko to nekdo vidi reče: “A to al kaj! To bi pa še jaz znal.“
02c Dobro oblikovanje je tako, ki prepriča, npr. v nakup. Všečno očem.
02d Je definiranje ustrezne oblike skozi funkcionalnost.
02e Dobro oblikovanje naj bi bilo uporabno in estetsko. Vzgajati mora potrošnika. Dobro oblikovanje je prepoznavno, upošteva ekološki in cenovni vidik. Mora biti inovativno in kreativno.
01a PREMISLJEN OBLIKOTVORNI PROCES
01b Uspešno združevanje forme in funkcionalnosti. Je gestalt.
01c Tisto, ki v polni meri zadosti zgornjim naštevanjem.
01d Dobro oblikovanje je dobro prodajno in všečno potrošnikom to pomeni, da je ceneno izvedeno in efektno.
01e Je oblikovanje, ki je prepoznavno v svetu, katero se dobro prodaja in katero je vidno in uspešno.
03. Izberite primer dobro oblikovanega časopisa, oglasa, znaka.
04f Delo / iPod / Mobitel
04e Delo / iPod / Mobitel
04d iPod / Mobitel
04c Delo / iPod / Mobitel
04b Delo / iPod / Mobitel
04a Delo / Zlati Boben / Mobitel
03a Delo / iPod / Mobitel
03b Delo / iPod / Dars
03c Delo / Zlati Boben / Mobitel
03d Delo / iPod / Mobitel
03e Dnevnik / iPod / Mobitel
03f Delo / iPod / Mobitel
02a Delo / Zlati Boben / Mobitel
02b Delo / CocaCola / Mobitel
02c Delo / iPod / Mobitel
02d Delo / iPod / Mobitel
02e Delo / iPod / Mobitel
01a Delo / iPod / Dars
01b Dnevnik / iPod / Mobitel
01c Delo / Zlati boben / Mobitel
01d Dnevnik / iPod / Dars
01e Dnevnik / Zlati boben / Mobitel
04. Katera zastava je med podanimi najbolj prepoznavna (ne najbolj znana)?
04f b)
04e a)
04d
04c b)
04b A
04a A
03a B
03b A
03c C
03d a
03e A
03f C
02a A
02b A
02c A
02d A
02e A
01a A
01b C
01c A
01d A
01e B
05. Kakšno vlogo ima oblikovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki?
04g Lahko izboljšuje naše življenje, pripomore k boljšem izdelkom, ki se dobro prodajajo, dvigajo zavest o kvaliteti in so lahko dobra promocija državi, v političnem smislu. Je nujno potrebno za ohranjenje ravnovesja in kvalitete znotraj the treh dejavnosti.
04f Oblikovanje naj bi imelo pomembno v teh panogah vlogo, vendar v večini primerov temu ni tako, saj se z njim ukvarjajo ljudje, ki za to niso sposobni. Oblikovanje bi v kulturi, gospodarstvu in politiki moralo imeti takšno vlogo kot ga ima v vodilnih svetovnih podjetjih kot so Apple, Nike, … Oblikovanje omogoča državi prepoznavnost, hkrati pa je to tudi kulturna dediščina, zato ga nebi smeli prezirati .
04e Oblikovanje naj bi podajalo dobro strukturirane vizualne rešitve in pripomoglo k boljši komunikaciji. Ustvarjalo naj bi nekakšen vizualni red. Dobro oblikovnje lahko prinese gmotne koristi lastniku blagovne znamke. Saj prevaja osnovne vizije, ter poslantvo podjetja v vizualni jezik. Ustvarja kulturo vizualnega okolja. Na političnem področju lahko opozarja na določene probleme. Lahko tudi pripomore k razpoznavnosti nacionalne identitete in nenazadnje k dvigu nacionalne zavesti. Oblikovanje je pomemben del identitetnega sistema države, gospodarstva – vizualna kultura pa (naj bi bila) del kolektivne zavesti.
04d Oblikovanje je namenjeno gospodarstvu, njegova naloga je dodajati vrenost blagovnim znamkam in izdelkom.
Tako kot vse človeške dejavnosti tudi oblikovanje dodaja svoj prispevek k kulturi, mogoče bi ta prispevek lahko opisal kot opazen (izboljševanje življenskega standarda, reševanje problemov, vizualna kultura naroda, oblikovalske države, (vizualna) identiteta države...) V redkih primerih oblikovanje stopi tudi v Kulturo kot umetnost.
Oblikovanje je politikom španska vas. (To so dokazali z raspisom za turistične simbole.)
04c Pomembnost oblikovanja v državi, gospodarstvu, ekonomiji: skrbi za javno podobo države in kolektivni duh njenih državljanov. pomembno je, da se lahko državljani poistovetijo z državnimi simboli. izpostavlja kvalitete in značilnosti. lahko pripomore k prepoznavnosti.
04b Oblikovanje v zgoraj navedenih "panogah" je bistvenega pomena.
04a Mislim da ima oblikovanje v zgoraj navedenih zelo malo vlogo.V gospodarstvu, kulturi in politiki ne cenijo, oz. ne vejo kaj sploh je oblikovanje. Celo dajejo obcutek, da vcasih za logo. znak, oz. za kakrsnokoli stvar ze gre, izberejo nekaj samo zato, da pac nekaj imajo (nek znak, logo). Ceprav mogoce da se v kulturi ze opazijo spremembe.
03a Razvojno ...
03b Lahko bi imelo večjo, upoštevajo ga samo dobra podjetja, ki dajo kaj na svojo podobo, ostali pod povprečjem.
03c Poenostavljanje promocije in razumevanja.
03d Trenutno v Sloveniji ima oblikovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki vednjo večjo vlogo.Uspešni mladi oblikovalci, promocija v slo ni uspešna, priznani so predvsem na zunanjih tekmovanjih, festivalih, firmah.
03e Z oblikovanjem izboljšujemo stanje v gospodarstvu. Gospodarstvo, kulturo in politiko javnosti najlažje približaš, predstaviš preko oblikovanja.
03f Ogromno vlogo in odgovornost, samo škoda, da se gospodarstvo, kultura in politika tega še ne zavedajo.
02a Zelo pomembno ...
02b Do sedaj vsi vodilni na teh področjih niso posvečali pozornosti oblikovanju.
02c Prepoznavnost, vpliv na ljudi...
02d Veliko.
02e Odpira nova delovna mesta, narekuje trend in modo, manipulira z ljudmi, lahko te naredi prepoznavnega.
01a NEVEM
01b Ustvarja celostne podobe. Odpira nova delovna mesta, vpliva na izbiro energetskih virov, skrbi za prepoznavnost države v svetu, pomaga razvijati odnos javnosti do posameznih tematik, prepoznavnost, ugled države,..
01c Moralo bi imeti veliko, da uspešno predstavlja, zastopa gospodarstvo, kulturo, politiko.
01d V gospodarstvu pomeni dobiček v državni denarnici. V kulturi pomeni, da je vtrendu. V politiki je nima.
01e Odvisno od države, kulture same. Vidno je povsod vendar premalo cenjeno
06. Kdo je pristojen za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju?
04g Predvsem širši nabor strokovnjakov, ki se ukvarjajo z oblikovanjem in dejavnostmi, ki so povezane z njim. S tem se ustvari objektivna oceana, ki ni vezana na prepričanje in usmerjenost posameznikov. Kakovost je odvisna od medsebojne primerjave izdelkov.
04f Le čevlje sodi naj kopitar.
04e Kadar prihaja do ocenjevanja kakovosti se mi zdi pomembno, da se upoštevajo vidiki strokovnjakov različnih področij, seveda mora biti poudarek na poznavalcih in ustvarjalcih oblikovalske stroke. Povsem pa mora biti izbor stokovnjakov odvisen od problema, ki ga določen oblikovalski izdelek obravnava. Zelo pomembna pa je dobra podkovanost s teoretskim znanjem. Saj mora biti kritika konstruktivna in ne sme temeljiti na podlagi všečnosti.
04d Za ocenjevanej oblikovanja so najboljše žirije sestavljne pretežno iz oblikvalcev s strokovnajki iz področij izvedljivosti, ergonomije, okoljevarstva, trženja, likovnih kritikov... (ob tem velja poudariti da s strokovnjaki ne mislim zgolj človeka ki je to doštudiral, temveč, da je na svojem področju dober)
Končni žirant pa je ljudstvo, ki pa ne ocenjuje zgolj oblikovanja temveč izdelek kot celoto (izvedbo, trženje...).
04c Nekdo, ki spremlja razvoj oblikovanja lokalno in širše in, ki ima okus za oblikovanje.
04b Zelo visoko intelektualno in duhovno usposobljen ter izkušen oblikovalec oz. skupina le teh.
04a Ne vem.
03a Usposobljeni, že dokazani ljudje.
03b Društvo oblikovalcev.
03c Že dokazani posamezniki, priznani s strani stroke.
03d Najboljši oblikovalci (=oni, ki so, bodo naredili uspešno kariero, npr. Licul). Naša država ne zna sestaviti profesionalne strokovne komisije.
03e Za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju je usposobljena strokovna oblikovalska javnost (dipl. ing. way).
03f Ljudje, ki so za to usposobljeni in sposobni. Nikakor pa to niso politiki, kakor to pri nas deluje.
02a Večja skupina ljudi, strokovnjaki, naročnik ...
02b Tisti, ki so samo oblikovalci in delajo na tem področju na svetovni ravni.
02c Za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju je pristojen uporabnik sam.
02d Ludje z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju in tisti, ki so to študirali oz. se kakorkoli šolali v tej smeri.
02e Najprej oblikovalec sam. Pri svojem delu mora biti zelo racionalen. Nato ga oceni širša javnost, odvisno od namena.
01a LJUDJE (potrosniki, uporabniki,opazovalci,...)
01b Uporabniki oblikovnih izdelkov (predvsem) "javno mnenje".
01c Ljudje izobraženi in delujoči na tem področju, oblikovalci in likovni teoretiki torej.
01d V študijskem letu mentor, v službi direktor proizvodnje,
v realnem svetu kupci, potrošniki.
01e
07. Kakšna je razlika med oblikovanjem in oglaševanjem?
04g Oglaševanje je usmerjeno v tržno komuniciranje izdelkov, storitev… Je oblika tržnega komuniciranja, ki ima cilj prodati nek izdelek oz. storitev in si pri tem lahko privošči napihovanje in laži. Cilj oblikovanja je oblikovati dober izdelek, dober oglas, ki pritegne pozornost. Oglaševanje je usmerjeno v prodajo in s pomočjo oblikovanja, marketinga dosega svoj cilj.
04f Oglaševanje je namenjeno široki javnosti, pri tem pa se poslužuje oblikovanja, zato da bi bilo kolikor se da efektivno. Oblikovanje ni omejeno.
04e Oglaševanje je ena od podzvrsti oblikovanja, ki je opisano zgoraj. Oglaševanje je plačana oblika tržnega komuniciranja in je del tržnokomunikacijskega spleta, le-ta pa je del marketinga. Glavni cilj je povečati povpraševanje po določenem produktu, storitvi ali ideji.
04d Razlika je v tem, da oblikovanje ustvarja prednosti, ki jih oglaševanje (lahko) izkorišča.
Na področju oglaševanje menim, da ni nekih ustreznih pravil, ki bi ohranjala kulturen nivo.
Zdi se, kot da je ušlo izpod nadzora, in o njem v večini primerov ne moremo govoriti kot o tržnem komuniciranju temveč o tržnem dretju in posiljevnaju, kar je daleč od želene win-win situacije.
Oblikovanje pa je temu žal večkrat podrejeno. Bodisi v iskanju drugačnega proizvoda, ki ima recimo večje število (neuporabnih) funkcij, ali bolj učinkovite (kričeče) oglaševalske akcije.
04c Oglaševanje je tržno usmerjeno. sam oglas pa potrebuje obliko in to je delo oblikovalca.
04b Gre za dva različna pojma-oblikovanje in oglaševanje. Na nek način vlada med njima simbioza.Oblikovanje ima več različnih smeri, odvisno za katero vrsto oblikovanja gre.
04a Oblikovanje je ustvarjanje in razvoj nekega koncepta za potrosniske izdelke oz. je nek kreativni, umetniski proces, kjer kombiniramo tekst in podobo in s tem ustvarjamo neko sporocilo.
Oglaševanje je neka vrsta sporočanja. Je oblikovanje nekih razumljivih sporočil, ki prenasajo svojo željo na kupce. Oglasevanje je tudi reklama. Oglasevaje je kot oblika vpliva - kako vplivati na ljudi oz. kako moramo oblikavati sporocila da jih bodo ljudje pozitivno sprejeli. Poleg reklam pa je je oglasevanje tudi komunikcija z javnostjo preko raznih medijev in interneta.
03a Oglaševalec predstavi izdelek širši množici, oblikovalec dela samo za naročnika.
03b Oblikovanje poudari dobre lastnosti izdelka, oglaševanje vpliva na čustva in se ravna po trendu za ceno estetike.
03c Oblikovalec ustvarja - oglaševalec promovira in prodaja.
03d oglaševanje = trenutno
oblikovanje = trajno
03e Oglaševanje je način prodaje oblikovanja.
03f Pri oblikovanje se posveča le namenu, obliki, semantiki, medtem ko oglaševanje prodaja in je to prvinski namen.
02a Morata biti povezana; oblikovalec se prilagaja oglaševalcu.
02b Pri oblikovanju je poudarek na obliki, pri oglaševanju pa na barvi.
02c Oglaševanje so bolj samo informacije, oblikovanje pa je tudi uporabnost in estetika stvari.
02d Ogleševanje je v tesni povezanosti z oblikovanjem.
02e Oblikovanje lahko izvira iz slabega obstoječega stanja in isče boljše rešitve. Oglaševanje pa z atraktivnostjo skuša nekaj zdrušiti, oziroma podati.
01a NI JE, VSAK OGLAS JE OBLIKOVAN
01b IO: Oblikovalec načrtuje izdelke, ki se javnosti približajo (ali ne) prek oglaševanja.
VK: Oblikuje oglas tako, da doseže svoj namen.
01c -Oblikovanje je morda manj nasilno, nagovarja senzibilnega gledalca s svojimi dejanskimi kvalitetami, ne laže (dobro oblikovanje).
-(slabo) oglaševanje pa naslino vdira v človeka, kriči nanj, ga zavaja, laže.3
-lahko pa oboje združeno, seveda
01d Oblikovanje je oblikovanje predmetov, oblikovanje grafike... oglaševanje je pa čisto potrošniško, namen je prodati, privabiti kupce, ljudi.
01e Oblikovanje in oglaševanje imata določene skupne točke, ne vidim posebnih razlik, odvisno o kakšnem oblikovanju govorimo.
08. Kdo bi naj bil pristojen, da vizualno komunicira znotraj množičnih medijev?
04g Potrebuje teoretična znanja, ki jih realizira in preizkusi v praksi. Širina oblikovalčevega obzorja je odvisna od pestrosti področij, ki jih obravnava. Predvsem potrebuje znanja likovne teorije, ergonomije, psihologije, sociologije, trženja, računalniške tehnologije in materialov ter medije.
04f Jaz, ko diplomiram na ALUO.
04e Tisti ki so za to usposobljeni – oblikovalci.
04d Za vizualno komunikacijo so pristojni oblikovalci (VK), večje vprašanje je vsebina te (največkrat tržne) komunikacije, ki naj bi jo priskrbeli sporočevalci (oglaševalci)... večkrat bolje, če v sodelovanju z oblikovalci...
04c Izučena oseba, ki je odgovorna do sebe in do okolja v katerega posreduje svoja dela s smislom za oblikovanjem.
04b Izobražen oblikovalec.
04a oblikovalec
03a Agencija, ki je sposobna kompleksnejšaga delovanja (analize, raziskave ...)
03b Agencije in izobraženi oblikovalci.
03c Oblikovalci z dolgoletnimi izkušnjami.
03d Za komuniciranje znotraj množičnih medijev je lahko pristojen izkušen laik, cenzura ni potrebna.
03e Za vizualno komuniciranje znotraj množičnih medijev so pristojni vsi, brez cenzure.
03f Usposabljen kader, ki je tudi delovno poučen ter razgledan o tematiki s katero manevrira, hkrati pa mora biti družbeno zaveden.
02a Ljudje s širšim vpogledom v projekt ...
02b gafični oblikovalec & komunikolog
02c
02d Vizualni komunikator.
02e Široko razgledan človek, ki je zato izobražen in usposobljen.
01a NEVEM
01b Kdor pozna ciljno publiko.
01c Za to izobraženi storkovnjaki (oblikovalci).
01d Vsak, ki ima kaj smisla za to in ga to veseli in ima predhodno znanje.
01e Nekdo, ki obvlada ne le oblikovanje samo, ampak oseba (skupina), ki zna prodajati samega sebe, svoje izdelke.
09. Kakšen spekter znanj potrebuje oblikovalec?
04g Potrebuje teoretična znanja, ki jih realizira in preizkusi v praksi. Širina oblikovalčevega obzorja je odvisna od pestrosti področij, ki jih obravnava. Predvsem potrebuje znanja likovne teorije, ergonomije, psihologije, sociologije, trženja, računalniške tehnologije in materialov ter medije.
04f Glede na današnjo potrebo, mora oblikovalec obvladovati, poleg likovnega znanja, predvsem programsko opremo v čim širšem obsegu.
04e Večji spekter znanj ima, boljša bo kvaliteta izdelkov. Zdi se mi, da so najpomembnejše poznavanje tipografije, fotografije, tehnike risanja, slikanja, ilustracija, poznavanje oblikovalskih programov (tudi programerskih), poznavanje tiska, raznih materialov (predvsem papir), teoretsko znanje vseh fragmentov likovne teorije, likovne umetnosti, sociologije kulture, psihologije, teorije medijev, komuniciranja, marketinga… Zdi se mi, da se ta seznam ne more (takoj ko pričnem naštevati, naredim krivico nenaštetim) in ne sme zaključiti. Pri srečanju z novo vsebino, ki jo želimo komunicirati, je potrebno dobro spoznati tudi njo in glede na potrebo izbrati najprimernerši vizualni izraz izdelka. Večji je spekter teh znanj več je izbire in bolši je rezultat.
04d Oblikovalec mora oblikovanje živeti, pravijo...
Oblikovalc naj dobro opazuje za začetek, pa naj gre za opazovanje družbe, izdelkov ali čustev. Koristno je če je razgledan, na tekočem s tehnologijami in vrsto različnih pogledov na isti problem... Oblikovalec mora zbrati zadostno število različnih informacij, na podlagi njih izbrati parametre in po slednjih izvesti projekt.
Oblikovalec skoraj ne potrebuje znanj, saj išče nov izdelek... vsak projekt torej zahteva svoj spekter informacij, ki jih mora oblikovalec tekom dela na projektu pridobiti in jih obdelati v končen izdelek. (pojasnilo: Dokler govorimo o avtomobilu je zadeva precej drugačna kot takrat, ko govorimo o Fordu, saj proizvajalec, njegove tehnološke zmožnosti, negove tržne poti, identiteta podjetja močno vplivajo na izdelek. Oblikovalec se torej mora podučiti najprej o prometu nasploh, o zakonih, ki veljajo za to področje, o konkurenčnih avtomobilih, ljudskih navadah v zvezi za avtomobili itd., potem pa še o naročniku in njegovih specifikah.)
04c Predvsem mora biti na tekočem. dobro mora opazovati svoje okolje.
04b Zelo zelo širok. Praktično iz vseh področij, ki se ga posredno ali neposredno dotikajo.Odvisno pa je, koliko je to znanje poglobljeno.
04a Zelo sirok spekter znanj. Od ergonomske ustreznosti, uporabnosti, vizualne podobe, varnosti, pravnih, zdravstvenih in ekoloskih zakonskih predpisov do principov kompozicije in elementov.
03a Čim širši.
03b Čim širši (široka razgledanost) - projekti so si zelo različni - od tablet do pornografije.
03c Najširši ...
03d Oblikovalec mora biti na tekočem kaj se dogaja na njegovem področju, imeti svojo knjižnico vseh izdelkov, knjig, biti razgledan, načitan, se prilagajati trendom, dopolnjevati izboljševati,...
03e Oblikovalec potrebuje zelo širok spekter znanj, od obvladanja industrije, tiska, digitalnih medijev, različnih obrti, materialov,..
03f Predvsem pa mora biti poučen o stvari, ki jo oblikuje (če že ne splošno, pa projektno, torej najmanj kar mora narediti je pozanimati se in preučiti stvar, ki jo bo oblikoval.
02a Široko splošno znanje, računalništvo, likovna teorija...
02b Čim širši na vseh področjih. Od same tehnologije materialov, marketinga, psihologije,...
02c
02d Ogromen; umetnostna zgo., zgodovina oblikovanja, praktične izkušnje, rač. prog., tuji jeziki, splošna razgledanost, materiali,…
02e Oblikovalec mora poznati čim več tehnik in teoretičnega znanja, ki mu pomagajo pri realizaciji. Pri svojem delu se upira na zgodovino, likovno teorijo, estetiko, psihologijo...
01a TALENT, KATEREGA NIMA VSAK CLOVEK
01B Barve, ekonomija, zgodovina, politika, umetnost, matematika, jeziki,..
Poznati mora področje na katerega se usmeri, in znanje čiri vse svoje ustvarjalno obdobje.
01c -široko splošno razgledanost in osveščenost s čimširšega področja človeškega delovanja in narave (ostalega)
- thenična in praktična znanja (da lahko čimbolj izvaja svoj poklic in prenese ideje iz glave v realnost)
- še širšo razgledanost s področja umetnosti in kulture predvsem pa iz njegove panoge, da ve kaj že obstaja in gre naprej
01d Znanje računalniških programov.
01e Znanje iz oblikovanja, trženja, govorništva.
10. Kakšna je vloga teorije v izobrazbi oblikovalca?
04g S pomočjo teorije oblikovalec črpa temeljna znanja in informacije, ki jih potrebuje za izvedbo in ovrednotenje izdelkov. Teorija mu nudi nabor ustaljenih, preverjenih ugotovitev, principov, metod, zakonitosti,…na katera se lahko opre in ustvarja nove kombinacije teh.
04f Veliko uspešnih oblikovalcev je nešolanih, kar pa ne pomeni, da niso teoretsko podkovani. Skratka teorija je zelo pomembna, ne glede ali je formalna ali pa pridobljena skozi delavni proces.
04e Pomembna je predvsem zato, ker oblikovalec mora RAZUMETI kaj dela. Le na ta način se lahko loti konstruktivnega reševanja problemov.
04d Vsaka teorija na temo oblikovanja je koristna, ampak jih je po mojem mnenju treba obravnavti kot nadgradnjo in pomoč praktičnim veščinam.
04c Marsikaj moraš prebrat že med samim ukvarjanjem z nalogo. sama priprava zahteva nekaj analiz, da sploh lahko dobro rešiš nalogo.
04b Teoretično znanje nastopi preden pride do prakse.
04a Mislim da je pri oblikovanju veliko bolj pomembna praksa kot pa teorija. Saj se skozi prakso dobi največ informacij. Odvisno za kaksnega oblikovalca gre, s cim se ta oblikovalec ukvarja. Kljub temu pa mislim, da je teorija pomebna, vsaj tiste osnove, ki jih je treba vedet.
03a Zelo pomembna, posredovalna za prakso ...
03b Koristna, nujno poznavanje, preučevanje zgodovine in že ugotovljenih pravil.
03c Precej pomembna, za kršenje pravil je nujno njihovo poznavanje.
03d Moraš vedeti osnove oblikovanja, likovne teorije (Muhovič). Oblikovalec je lahko samouk.
03e S teorijo podpiraš praktična znanja, vendar bi moral biti poudarek na praktičnih znanjih.
03f Velika, saj ogromen del oblikovanja je samo razmišljanje.
02a Zelo pomembna; na začetku izhajaš izključno iz teorije ...
02b Teorija je pomembna na področju tehnologije. Drugo pa je vse praksa.
02c Ogromna
02d Velika vloga a večja je praksa.
02e Zelo močno, če je pravilno uporabljeno, vendar sama teorija brez uporabe nič ne pomeni.
01a NEVEM
01b Zelo pomembna! Usmerja pri izbiri forme, materialov, mehanizmov, omogoča prilagajanje ciljni populaciji, spodbuja k inovacijam..
01c Pomembna, da lahko upravlja z vsemi lik. sredstvi, da jih pozna in se jih zaveda, da mu pridejo v kri.
01d Ni tako pomenbna kot praksa.
01e Teorija kot tudi praksa sta pomembni in morata biti združeni.
11. Kakšna je vloga in pomen interdisciplinarnega teoretskega obravnavanja oblikovanja za izobraževanje in stroko?
04g Združevanje različnih teoretičnih znanj in strok, širi obzorje in znanje oblikovalca. S tem lahko oblikovalec dobi več informacij in pogled v druga področja, da lažje oblikuje izdelek in ga umesti v realnost. To mu narekujejo potrebe in predmeti, ki jih obravnavajo posamezne stroke.
04f Nujno je poznavanje vsega, kar je z oblikovanjem povezano, če želimo ustvariti nekaj izvirnega in novega.
04e Interdisciplinarna teorija je pomemben del oblikovalčevega znanja. Na ta način lažje razume ciljno publiko in se ji tako lahko bolj približa.
04d Razgledanost je koristna.
04c Teoretsko obravnavanje je zaželeno saj to lahko pripomore k večji ozaveščenosti glede oblikovanja. Tako se podpira in rešuje probleme, ki se pojavljajo med samim delom. Tako lahko oblikovanje dobi večje razsežnosti.
04b Je bistvenega pomena, ampak oblikovalec bolj kot samo teorijo potrebuje neposredno izkušnjo z uporabnikom, materialom...
04a
03a Nujno sodelovanje.
03b Neobhodno.
03c Design JE interdisciplinarna stroka.
03d V industrijskem oblikovanju je pomemben kontakt z štromarjem, lesarjem, torej, vsemi izvajalci. Oblikovalec mora biti angažiran ter jasno izražati svoje vizije, načrte..
03e Širjenje obzorij, nabiranje novih izkušenj z drugih področij.
03f Velik, saj se oblikovanje spreminja z družbo vred in, ker je tako velika odgovornost, je treba ogromno teoretskega obravnavanja.
02a Eno ne gre brez drugega.
02b ne vem
02c Da se oblikovalci naučijo pravilno oblikovati.
02d Velika seveda.
02e Odvisna od več dejavnikov.
01a NEVEM
01b Oblikovanje posega v najrazličnejša področja življenja, zato drugačnega kot interdisciplinarnega pristopa za teoretsko obravnavo sploh ni mogoče imeti.
01c Pomembna za oblikovalca, saj tako razširi svoje znanje in oblikuje z poznavanjem določenega področja in njegove problematike. Še pomembnejša za uporabnike oblikovanja, saj je dobro oblikovanje narejeno s takšnim pristopom funkcionalno in zadošča svojemu namenu.
01d
01e
12. Kakšna je vloga in pomen povezovanja teorije in prakse za izobraževanje in stroko?
04g Bolj kot sta teorija in praksa povezana med seboj, lažje poteka komunikacija med izobraževanjem in stroko. V izobraževanju dobimo širok nabor znanj, ki nam pojasnjujejo stroko. Pri tem je pomembno, da povezava in izmenjava informacij poteka neprestano med stroko in izobraževanjem.
04f V procesu izobraževanja je zelo pomembno spoznati vse vidike oblikovanja, zato da lahko kasneje bolj odgovorno in profesionalno delamo.
04e Povezovanje teorije in prakse pri stroki je nujno, saj brez tega ključnega dela stroka izgubi svoj pomen in postane obrt.
04d Povezovanja teorije in prakse bi si zelo želel, smatram, da bi to dvignilo kakovost izdelkeom in dvignilo uporabnost teorije.
Pod povezovanje teorije s prakso si predstavljam, da bi se teoretske vsebine vezale na praktični pouk tekom izobraževanja, to bi bil po mojem mneju naučinkovitejša metoda za utrditev teorije in takojšnje preizkušanje ter opredeljevanje do le-te. Zedeva bi zaradi hitrejšega in obveznega dostopa do informacij študenta naučila principov oblikovanja ter pospešila proces, kar bi tudi povečalo število projektov(manj zaspan tempo)...
S tem bi bil tudi rešen problem neusklajenega programa zunanjih teoretičnih predavanj, kjer poslušamo seminarske naloge o alkoholizmu ali treniranju psov, ki smo se jih naposlušali že tekom srednje šole.
Mislim, da ni poslanstvo oblikovalca, zrecitirati vse o Sigmundu Freudu. Ob oblikovanju stola pa je koristna diskusija s strokovnajki s področja ergonomije, lesa, kovine...
Strokovnajki pa bi bili posledično bolj vešči svojega dela.
04c
04b Teorija in praksa morata biti medsebojno-tematsko povezani. Včasih se razvije potreba po dodatnem teoretičnem znanju specifično povezanim z določeno nalogo oz. prakso, ker oblikovalec funkcionira na drugačen način in potrebuje drugačno obravnavo v zvezi z izobraževanjem.
04a Vloga teorije in prakse, oz. njunega povezovanja se mi zdi smiselna, saj se iz teorije lahko naučimo informacij, podatkov, ki nam bodo pomagale pri razvoju oz. pri praksi.
03a Nujno potrebna, praksa brez teorije je nična (upoštevanje teoretičnih pravil ...)
03b Nujno je povezovanje.
03c Obvladovanje teorije skozi prakso.
03d Na ALUO prepozno/premalo obravnavamo teoretsko plat oblikovanja, manjka še retorika in sodobnejša tehnologij.
03e Ključna
03f V teoriji se lahko rešuje neke probleme, ki so v praksi lahko riskantni, zato je to koristno.
02a Nujno potrebna, priprava na realne projekte.
02b Nujno potrebno za izobraževanje, pri stroki pa pomeni to neke vrste samoizobraževanje in izpopolnjevanje.
02c uporaba obojega je dobro oblikovanje.
02d Pomembna.
02e Odvisna od več dejavnikov.
01a NEVEM
01b Olajšano razumevanje teorije skozi prakso in obratno, hitrejše in dolgoročnejše pomnenje. Lažje uvajanje novincev v delo, vnaprejšnje poznavanje družbene dinamike, potreb, poznavanje dobrih/slabih rešitev podobnih problemov…
01c Pomembna, saj le teorija ni dovolj, da postaneš dober oblikovalec, treba jo je uporabljati, preizkušati,..čimveč
Iz takega načina izobraževanja pa naj bi prišli dobri oblikovalci, kar je dobor za stroko.
01d
01e Bistvena za uspeh.
04g Oblikovanje je kreativni proces, dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem in iskanjem novih oblik, zgodb, idej, funkcij…dejavnost, ki ustvarja videz izdelkov, njihovo strukturo in funkcijo.
04f Oblikovanje je ustvarjanje, katerega temeljna prvina je usklajevanje likovnih in črkovnih znakov v povezano celoto z novo sporočilno vrednostjo.
04e Oblikovanje je dajanje oblike. Sistematsko pretvarjanje sporočila ali neke vsebine v vizualni jezik.
Zelo dober se mi zdi opis Phillipa B. Meggsa:
“Tako kot glasba, gledališče in likovna umetnost, je tudi grafično oblikovanje manifestacija vrednot, skrbi in fantazij določenega časa in prostora. Čez čas postane kulturni artefakt, ki označuje določeno dobo.”
04d Oblikovanje lahko opredelim kot eno najširših disciplin, ki išče ustrezno pot do najboljšega možnega izdelka. Že sama izbira poti je oblikovanje, lahko gre po umetniških poteh, tehnoloških poteh, ergonomskih poteh, se spogleduje s trženjem itd.
Oblikovanje ustvarja nekaj novega, boljšega, z večjo dodano vrenostjo, rešuje probleme (bolečine v križu), zapolnjuje čustveno praznino...
V zadjšnjem času postaja naloga oblikovalca, tudi morlana presoja lastnih (in tujih) izdelkov iz vidika vplivov na okolje in družbo. Večkrat se primeri, da je oblikovanje proces odločanja med različnimi ideali, ki si hodijo navskriž. (najbanalnejši primer: kakovostna izdelava in nizka cena)
04c Oblikovanje je ustvarjalno in raziskovalno delo.
04b Oblikovanje je pretvarjanje notranjega ali zunanjega sveta v likovni jezik za določen namen (funkcijo).
04a Oblikovanje je razvijanje, ustvarjanje neke nove ideje, nekega izdelka, ki se razvijajo preko analiz ze obsojecih izdelkov in drugih podatkov. Je komuniciranje, sporočanje, nagovarjanje. Lahko je tudi spreminjanje ze necesa obstojecega. Zadovoljiti mora tudi seveda interese narocnika ali/in uporabnika.
03a Vizualno in fizično stvarjenje.
03b Načrtovanje jasnih, estetskih vidnih sporočil.
03c Organizacija vizualnih in funkcionalnih elementov.
03d Oblikovanje je ustvarjanje.
03e Oblikovanje je estetsko in uporabno združevanje funkcije in oblike.
03f Oblikovanje je dejanje pomenske oblike neke stvari.
02a Usklajevanje danih elementov v logično celoto.
02b Oblikovanje je stil življenja.
02c Oblikovanje je ustvarjanje, snovanje stvari z logiko in smislom.
02d Je definiranje ustrezne oblike.
02e Oblikovanje ni izmišljanje novih oblik, ampak je vprvi vrsti reševanje problemov. Oblikovanje je panoga, ki je zelo kreativna.
Pri oblikovanju naj bi oblika predmeta narekovala funkcijo.
01a OBLIKOTVORNI PROCES
01b Stroka, ki proizvaja uporabno likovno umetnost.
01c Je ustvarjanje novega in nadgraditev same funkcije (ki pa mora biti vseeno dobro zelo funkcionalna). Je delanje lepega v vsakdanjih rečeh, lepega, kvalitetnega, novega, zanimivega, “popolnega” sveta. Je iskanje dobrih rešitev, popolnosti, preprostosti, jedrnatosti, jasnosti…
01d Oblikovanje je vse.
01e Oblikovanje je način komunikacije s svetom.
02. Kaj je dobro oblikovanje?
04g Dobro oblikovanje predvsem potrdi preteklost in je dobra iztočnica za prihodnost.Če vsebuje dobre lastnost, v funkcionalnem, likovnem, ekološkem, družbenem, cenovnem vidiku in zadovolji uporabnika.
04f Dobro oblikovanje se pokaže takrat, ko popolnoma doseže zastavljene cilje.
04e Dobro oblikovanje se usmerja k reševanju komunikacijskih problemov. Temu oblikovalec prida svoje znanje, kreativnost, inteligenco in lastno občutljivost. Določeno vsebino naj bi komuniciral kar se da objektivno in neodvisno. Se pravi, da ne izhaja iz nekega samoizražanja lastnih probemov (kot npr. umetnik) in tudi ne še išče zadovoljevanja modnih trendov.
04d Dobro oblikovanje je tisto, ki ustreza namenu.
Na to vprašanje je pri vsakem projektu drugačen odgovor, dobro oblikovanje se odloči za prave parametre in na njih da ustrezen odgovor.
04c Dobro oblikovanje je tisto, ki pritegne pozornost s svojo zunanjostjo in kvalitetno vsebino. mora služit svojemu namenu, je funkcionalno, estetska plat pa je dodatek, zaradi katere oblikovanje ni zgolj ročna spretnost oz. obrt.
04b Kvalitetno oblikovanje je tisto, ki z vsemi likovnimi sredstvi in z vse splošnim znanjem(sociologija, psihologija, ergonomija, ekonomija...) doseže svoj namen. V smislu, da izpolnjuje svoj prvotni smoter in ga oblikuje v enostavno, kompatibilno snov likovnih izrazov, ki služi človeku ali drugim bitjem.
04a Dobro oblikovanje je preprosto, resi pravi problem, je brezcasno, traja vecno, napeljuje, je drzno in vcasih malo smesno. Dobro oblikovanje je tezko.
03a Obseg vizualnega, uporabnega, ekološkega ...
03b Sofisticirano, enostavno, učinkovito ...
03c Premišljeno (za resnični svet)...
03d Da rečeš vau ko vidiš zadevo.
03e Pri dobrem oblikovanju se vsi parametri oblikovanja ujamejo. Struktura funkcija forma.
03f Balansira združitev estetike in semantike.
02a Prepoznavno in inovativno ...
02b Nekaj kar je najbolj preprosto in ko to nekdo vidi reče: “A to al kaj! To bi pa še jaz znal.“
02c Dobro oblikovanje je tako, ki prepriča, npr. v nakup. Všečno očem.
02d Je definiranje ustrezne oblike skozi funkcionalnost.
02e Dobro oblikovanje naj bi bilo uporabno in estetsko. Vzgajati mora potrošnika. Dobro oblikovanje je prepoznavno, upošteva ekološki in cenovni vidik. Mora biti inovativno in kreativno.
01a PREMISLJEN OBLIKOTVORNI PROCES
01b Uspešno združevanje forme in funkcionalnosti. Je gestalt.
01c Tisto, ki v polni meri zadosti zgornjim naštevanjem.
01d Dobro oblikovanje je dobro prodajno in všečno potrošnikom to pomeni, da je ceneno izvedeno in efektno.
01e Je oblikovanje, ki je prepoznavno v svetu, katero se dobro prodaja in katero je vidno in uspešno.
03. Izberite primer dobro oblikovanega časopisa, oglasa, znaka.
04f Delo / iPod / Mobitel
04e Delo / iPod / Mobitel
04d iPod / Mobitel
04c Delo / iPod / Mobitel
04b Delo / iPod / Mobitel
04a Delo / Zlati Boben / Mobitel
03a Delo / iPod / Mobitel
03b Delo / iPod / Dars
03c Delo / Zlati Boben / Mobitel
03d Delo / iPod / Mobitel
03e Dnevnik / iPod / Mobitel
03f Delo / iPod / Mobitel
02a Delo / Zlati Boben / Mobitel
02b Delo / CocaCola / Mobitel
02c Delo / iPod / Mobitel
02d Delo / iPod / Mobitel
02e Delo / iPod / Mobitel
01a Delo / iPod / Dars
01b Dnevnik / iPod / Mobitel
01c Delo / Zlati boben / Mobitel
01d Dnevnik / iPod / Dars
01e Dnevnik / Zlati boben / Mobitel
04. Katera zastava je med podanimi najbolj prepoznavna (ne najbolj znana)?
04f b)
04e a)
04d
04c b)
04b A
04a A
03a B
03b A
03c C
03d a
03e A
03f C
02a A
02b A
02c A
02d A
02e A
01a A
01b C
01c A
01d A
01e B
05. Kakšno vlogo ima oblikovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki?
04g Lahko izboljšuje naše življenje, pripomore k boljšem izdelkom, ki se dobro prodajajo, dvigajo zavest o kvaliteti in so lahko dobra promocija državi, v političnem smislu. Je nujno potrebno za ohranjenje ravnovesja in kvalitete znotraj the treh dejavnosti.
04f Oblikovanje naj bi imelo pomembno v teh panogah vlogo, vendar v večini primerov temu ni tako, saj se z njim ukvarjajo ljudje, ki za to niso sposobni. Oblikovanje bi v kulturi, gospodarstvu in politiki moralo imeti takšno vlogo kot ga ima v vodilnih svetovnih podjetjih kot so Apple, Nike, … Oblikovanje omogoča državi prepoznavnost, hkrati pa je to tudi kulturna dediščina, zato ga nebi smeli prezirati .
04e Oblikovanje naj bi podajalo dobro strukturirane vizualne rešitve in pripomoglo k boljši komunikaciji. Ustvarjalo naj bi nekakšen vizualni red. Dobro oblikovnje lahko prinese gmotne koristi lastniku blagovne znamke. Saj prevaja osnovne vizije, ter poslantvo podjetja v vizualni jezik. Ustvarja kulturo vizualnega okolja. Na političnem področju lahko opozarja na določene probleme. Lahko tudi pripomore k razpoznavnosti nacionalne identitete in nenazadnje k dvigu nacionalne zavesti. Oblikovanje je pomemben del identitetnega sistema države, gospodarstva – vizualna kultura pa (naj bi bila) del kolektivne zavesti.
04d Oblikovanje je namenjeno gospodarstvu, njegova naloga je dodajati vrenost blagovnim znamkam in izdelkom.
Tako kot vse človeške dejavnosti tudi oblikovanje dodaja svoj prispevek k kulturi, mogoče bi ta prispevek lahko opisal kot opazen (izboljševanje življenskega standarda, reševanje problemov, vizualna kultura naroda, oblikovalske države, (vizualna) identiteta države...) V redkih primerih oblikovanje stopi tudi v Kulturo kot umetnost.
Oblikovanje je politikom španska vas. (To so dokazali z raspisom za turistične simbole.)
04c Pomembnost oblikovanja v državi, gospodarstvu, ekonomiji: skrbi za javno podobo države in kolektivni duh njenih državljanov. pomembno je, da se lahko državljani poistovetijo z državnimi simboli. izpostavlja kvalitete in značilnosti. lahko pripomore k prepoznavnosti.
04b Oblikovanje v zgoraj navedenih "panogah" je bistvenega pomena.
04a Mislim da ima oblikovanje v zgoraj navedenih zelo malo vlogo.V gospodarstvu, kulturi in politiki ne cenijo, oz. ne vejo kaj sploh je oblikovanje. Celo dajejo obcutek, da vcasih za logo. znak, oz. za kakrsnokoli stvar ze gre, izberejo nekaj samo zato, da pac nekaj imajo (nek znak, logo). Ceprav mogoce da se v kulturi ze opazijo spremembe.
03a Razvojno ...
03b Lahko bi imelo večjo, upoštevajo ga samo dobra podjetja, ki dajo kaj na svojo podobo, ostali pod povprečjem.
03c Poenostavljanje promocije in razumevanja.
03d Trenutno v Sloveniji ima oblikovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki vednjo večjo vlogo.Uspešni mladi oblikovalci, promocija v slo ni uspešna, priznani so predvsem na zunanjih tekmovanjih, festivalih, firmah.
03e Z oblikovanjem izboljšujemo stanje v gospodarstvu. Gospodarstvo, kulturo in politiko javnosti najlažje približaš, predstaviš preko oblikovanja.
03f Ogromno vlogo in odgovornost, samo škoda, da se gospodarstvo, kultura in politika tega še ne zavedajo.
02a Zelo pomembno ...
02b Do sedaj vsi vodilni na teh področjih niso posvečali pozornosti oblikovanju.
02c Prepoznavnost, vpliv na ljudi...
02d Veliko.
02e Odpira nova delovna mesta, narekuje trend in modo, manipulira z ljudmi, lahko te naredi prepoznavnega.
01a NEVEM
01b Ustvarja celostne podobe. Odpira nova delovna mesta, vpliva na izbiro energetskih virov, skrbi za prepoznavnost države v svetu, pomaga razvijati odnos javnosti do posameznih tematik, prepoznavnost, ugled države,..
01c Moralo bi imeti veliko, da uspešno predstavlja, zastopa gospodarstvo, kulturo, politiko.
01d V gospodarstvu pomeni dobiček v državni denarnici. V kulturi pomeni, da je vtrendu. V politiki je nima.
01e Odvisno od države, kulture same. Vidno je povsod vendar premalo cenjeno
06. Kdo je pristojen za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju?
04g Predvsem širši nabor strokovnjakov, ki se ukvarjajo z oblikovanjem in dejavnostmi, ki so povezane z njim. S tem se ustvari objektivna oceana, ki ni vezana na prepričanje in usmerjenost posameznikov. Kakovost je odvisna od medsebojne primerjave izdelkov.
04f Le čevlje sodi naj kopitar.
04e Kadar prihaja do ocenjevanja kakovosti se mi zdi pomembno, da se upoštevajo vidiki strokovnjakov različnih področij, seveda mora biti poudarek na poznavalcih in ustvarjalcih oblikovalske stroke. Povsem pa mora biti izbor stokovnjakov odvisen od problema, ki ga določen oblikovalski izdelek obravnava. Zelo pomembna pa je dobra podkovanost s teoretskim znanjem. Saj mora biti kritika konstruktivna in ne sme temeljiti na podlagi všečnosti.
04d Za ocenjevanej oblikovanja so najboljše žirije sestavljne pretežno iz oblikvalcev s strokovnajki iz področij izvedljivosti, ergonomije, okoljevarstva, trženja, likovnih kritikov... (ob tem velja poudariti da s strokovnjaki ne mislim zgolj človeka ki je to doštudiral, temveč, da je na svojem področju dober)
Končni žirant pa je ljudstvo, ki pa ne ocenjuje zgolj oblikovanja temveč izdelek kot celoto (izvedbo, trženje...).
04c Nekdo, ki spremlja razvoj oblikovanja lokalno in širše in, ki ima okus za oblikovanje.
04b Zelo visoko intelektualno in duhovno usposobljen ter izkušen oblikovalec oz. skupina le teh.
04a Ne vem.
03a Usposobljeni, že dokazani ljudje.
03b Društvo oblikovalcev.
03c Že dokazani posamezniki, priznani s strani stroke.
03d Najboljši oblikovalci (=oni, ki so, bodo naredili uspešno kariero, npr. Licul). Naša država ne zna sestaviti profesionalne strokovne komisije.
03e Za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju je usposobljena strokovna oblikovalska javnost (dipl. ing. way).
03f Ljudje, ki so za to usposobljeni in sposobni. Nikakor pa to niso politiki, kakor to pri nas deluje.
02a Večja skupina ljudi, strokovnjaki, naročnik ...
02b Tisti, ki so samo oblikovalci in delajo na tem področju na svetovni ravni.
02c Za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju je pristojen uporabnik sam.
02d Ludje z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju in tisti, ki so to študirali oz. se kakorkoli šolali v tej smeri.
02e Najprej oblikovalec sam. Pri svojem delu mora biti zelo racionalen. Nato ga oceni širša javnost, odvisno od namena.
01a LJUDJE (potrosniki, uporabniki,opazovalci,...)
01b Uporabniki oblikovnih izdelkov (predvsem) "javno mnenje".
01c Ljudje izobraženi in delujoči na tem področju, oblikovalci in likovni teoretiki torej.
01d V študijskem letu mentor, v službi direktor proizvodnje,
v realnem svetu kupci, potrošniki.
01e
07. Kakšna je razlika med oblikovanjem in oglaševanjem?
04g Oglaševanje je usmerjeno v tržno komuniciranje izdelkov, storitev… Je oblika tržnega komuniciranja, ki ima cilj prodati nek izdelek oz. storitev in si pri tem lahko privošči napihovanje in laži. Cilj oblikovanja je oblikovati dober izdelek, dober oglas, ki pritegne pozornost. Oglaševanje je usmerjeno v prodajo in s pomočjo oblikovanja, marketinga dosega svoj cilj.
04f Oglaševanje je namenjeno široki javnosti, pri tem pa se poslužuje oblikovanja, zato da bi bilo kolikor se da efektivno. Oblikovanje ni omejeno.
04e Oglaševanje je ena od podzvrsti oblikovanja, ki je opisano zgoraj. Oglaševanje je plačana oblika tržnega komuniciranja in je del tržnokomunikacijskega spleta, le-ta pa je del marketinga. Glavni cilj je povečati povpraševanje po določenem produktu, storitvi ali ideji.
04d Razlika je v tem, da oblikovanje ustvarja prednosti, ki jih oglaševanje (lahko) izkorišča.
Na področju oglaševanje menim, da ni nekih ustreznih pravil, ki bi ohranjala kulturen nivo.
Zdi se, kot da je ušlo izpod nadzora, in o njem v večini primerov ne moremo govoriti kot o tržnem komuniciranju temveč o tržnem dretju in posiljevnaju, kar je daleč od želene win-win situacije.
Oblikovanje pa je temu žal večkrat podrejeno. Bodisi v iskanju drugačnega proizvoda, ki ima recimo večje število (neuporabnih) funkcij, ali bolj učinkovite (kričeče) oglaševalske akcije.
04c Oglaševanje je tržno usmerjeno. sam oglas pa potrebuje obliko in to je delo oblikovalca.
04b Gre za dva različna pojma-oblikovanje in oglaševanje. Na nek način vlada med njima simbioza.Oblikovanje ima več različnih smeri, odvisno za katero vrsto oblikovanja gre.
04a Oblikovanje je ustvarjanje in razvoj nekega koncepta za potrosniske izdelke oz. je nek kreativni, umetniski proces, kjer kombiniramo tekst in podobo in s tem ustvarjamo neko sporocilo.
Oglaševanje je neka vrsta sporočanja. Je oblikovanje nekih razumljivih sporočil, ki prenasajo svojo željo na kupce. Oglasevanje je tudi reklama. Oglasevaje je kot oblika vpliva - kako vplivati na ljudi oz. kako moramo oblikavati sporocila da jih bodo ljudje pozitivno sprejeli. Poleg reklam pa je je oglasevanje tudi komunikcija z javnostjo preko raznih medijev in interneta.
03a Oglaševalec predstavi izdelek širši množici, oblikovalec dela samo za naročnika.
03b Oblikovanje poudari dobre lastnosti izdelka, oglaševanje vpliva na čustva in se ravna po trendu za ceno estetike.
03c Oblikovalec ustvarja - oglaševalec promovira in prodaja.
03d oglaševanje = trenutno
oblikovanje = trajno
03e Oglaševanje je način prodaje oblikovanja.
03f Pri oblikovanje se posveča le namenu, obliki, semantiki, medtem ko oglaševanje prodaja in je to prvinski namen.
02a Morata biti povezana; oblikovalec se prilagaja oglaševalcu.
02b Pri oblikovanju je poudarek na obliki, pri oglaševanju pa na barvi.
02c Oglaševanje so bolj samo informacije, oblikovanje pa je tudi uporabnost in estetika stvari.
02d Ogleševanje je v tesni povezanosti z oblikovanjem.
02e Oblikovanje lahko izvira iz slabega obstoječega stanja in isče boljše rešitve. Oglaševanje pa z atraktivnostjo skuša nekaj zdrušiti, oziroma podati.
01a NI JE, VSAK OGLAS JE OBLIKOVAN
01b IO: Oblikovalec načrtuje izdelke, ki se javnosti približajo (ali ne) prek oglaševanja.
VK: Oblikuje oglas tako, da doseže svoj namen.
01c -Oblikovanje je morda manj nasilno, nagovarja senzibilnega gledalca s svojimi dejanskimi kvalitetami, ne laže (dobro oblikovanje).
-(slabo) oglaševanje pa naslino vdira v človeka, kriči nanj, ga zavaja, laže.3
-lahko pa oboje združeno, seveda
01d Oblikovanje je oblikovanje predmetov, oblikovanje grafike... oglaševanje je pa čisto potrošniško, namen je prodati, privabiti kupce, ljudi.
01e Oblikovanje in oglaševanje imata določene skupne točke, ne vidim posebnih razlik, odvisno o kakšnem oblikovanju govorimo.
08. Kdo bi naj bil pristojen, da vizualno komunicira znotraj množičnih medijev?
04g Potrebuje teoretična znanja, ki jih realizira in preizkusi v praksi. Širina oblikovalčevega obzorja je odvisna od pestrosti področij, ki jih obravnava. Predvsem potrebuje znanja likovne teorije, ergonomije, psihologije, sociologije, trženja, računalniške tehnologije in materialov ter medije.
04f Jaz, ko diplomiram na ALUO.
04e Tisti ki so za to usposobljeni – oblikovalci.
04d Za vizualno komunikacijo so pristojni oblikovalci (VK), večje vprašanje je vsebina te (največkrat tržne) komunikacije, ki naj bi jo priskrbeli sporočevalci (oglaševalci)... večkrat bolje, če v sodelovanju z oblikovalci...
04c Izučena oseba, ki je odgovorna do sebe in do okolja v katerega posreduje svoja dela s smislom za oblikovanjem.
04b Izobražen oblikovalec.
04a oblikovalec
03a Agencija, ki je sposobna kompleksnejšaga delovanja (analize, raziskave ...)
03b Agencije in izobraženi oblikovalci.
03c Oblikovalci z dolgoletnimi izkušnjami.
03d Za komuniciranje znotraj množičnih medijev je lahko pristojen izkušen laik, cenzura ni potrebna.
03e Za vizualno komuniciranje znotraj množičnih medijev so pristojni vsi, brez cenzure.
03f Usposabljen kader, ki je tudi delovno poučen ter razgledan o tematiki s katero manevrira, hkrati pa mora biti družbeno zaveden.
02a Ljudje s širšim vpogledom v projekt ...
02b gafični oblikovalec & komunikolog
02c
02d Vizualni komunikator.
02e Široko razgledan človek, ki je zato izobražen in usposobljen.
01a NEVEM
01b Kdor pozna ciljno publiko.
01c Za to izobraženi storkovnjaki (oblikovalci).
01d Vsak, ki ima kaj smisla za to in ga to veseli in ima predhodno znanje.
01e Nekdo, ki obvlada ne le oblikovanje samo, ampak oseba (skupina), ki zna prodajati samega sebe, svoje izdelke.
09. Kakšen spekter znanj potrebuje oblikovalec?
04g Potrebuje teoretična znanja, ki jih realizira in preizkusi v praksi. Širina oblikovalčevega obzorja je odvisna od pestrosti področij, ki jih obravnava. Predvsem potrebuje znanja likovne teorije, ergonomije, psihologije, sociologije, trženja, računalniške tehnologije in materialov ter medije.
04f Glede na današnjo potrebo, mora oblikovalec obvladovati, poleg likovnega znanja, predvsem programsko opremo v čim širšem obsegu.
04e Večji spekter znanj ima, boljša bo kvaliteta izdelkov. Zdi se mi, da so najpomembnejše poznavanje tipografije, fotografije, tehnike risanja, slikanja, ilustracija, poznavanje oblikovalskih programov (tudi programerskih), poznavanje tiska, raznih materialov (predvsem papir), teoretsko znanje vseh fragmentov likovne teorije, likovne umetnosti, sociologije kulture, psihologije, teorije medijev, komuniciranja, marketinga… Zdi se mi, da se ta seznam ne more (takoj ko pričnem naštevati, naredim krivico nenaštetim) in ne sme zaključiti. Pri srečanju z novo vsebino, ki jo želimo komunicirati, je potrebno dobro spoznati tudi njo in glede na potrebo izbrati najprimernerši vizualni izraz izdelka. Večji je spekter teh znanj več je izbire in bolši je rezultat.
04d Oblikovalec mora oblikovanje živeti, pravijo...
Oblikovalc naj dobro opazuje za začetek, pa naj gre za opazovanje družbe, izdelkov ali čustev. Koristno je če je razgledan, na tekočem s tehnologijami in vrsto različnih pogledov na isti problem... Oblikovalec mora zbrati zadostno število različnih informacij, na podlagi njih izbrati parametre in po slednjih izvesti projekt.
Oblikovalec skoraj ne potrebuje znanj, saj išče nov izdelek... vsak projekt torej zahteva svoj spekter informacij, ki jih mora oblikovalec tekom dela na projektu pridobiti in jih obdelati v končen izdelek. (pojasnilo: Dokler govorimo o avtomobilu je zadeva precej drugačna kot takrat, ko govorimo o Fordu, saj proizvajalec, njegove tehnološke zmožnosti, negove tržne poti, identiteta podjetja močno vplivajo na izdelek. Oblikovalec se torej mora podučiti najprej o prometu nasploh, o zakonih, ki veljajo za to področje, o konkurenčnih avtomobilih, ljudskih navadah v zvezi za avtomobili itd., potem pa še o naročniku in njegovih specifikah.)
04c Predvsem mora biti na tekočem. dobro mora opazovati svoje okolje.
04b Zelo zelo širok. Praktično iz vseh področij, ki se ga posredno ali neposredno dotikajo.Odvisno pa je, koliko je to znanje poglobljeno.
04a Zelo sirok spekter znanj. Od ergonomske ustreznosti, uporabnosti, vizualne podobe, varnosti, pravnih, zdravstvenih in ekoloskih zakonskih predpisov do principov kompozicije in elementov.
03a Čim širši.
03b Čim širši (široka razgledanost) - projekti so si zelo različni - od tablet do pornografije.
03c Najširši ...
03d Oblikovalec mora biti na tekočem kaj se dogaja na njegovem področju, imeti svojo knjižnico vseh izdelkov, knjig, biti razgledan, načitan, se prilagajati trendom, dopolnjevati izboljševati,...
03e Oblikovalec potrebuje zelo širok spekter znanj, od obvladanja industrije, tiska, digitalnih medijev, različnih obrti, materialov,..
03f Predvsem pa mora biti poučen o stvari, ki jo oblikuje (če že ne splošno, pa projektno, torej najmanj kar mora narediti je pozanimati se in preučiti stvar, ki jo bo oblikoval.
02a Široko splošno znanje, računalništvo, likovna teorija...
02b Čim širši na vseh področjih. Od same tehnologije materialov, marketinga, psihologije,...
02c
02d Ogromen; umetnostna zgo., zgodovina oblikovanja, praktične izkušnje, rač. prog., tuji jeziki, splošna razgledanost, materiali,…
02e Oblikovalec mora poznati čim več tehnik in teoretičnega znanja, ki mu pomagajo pri realizaciji. Pri svojem delu se upira na zgodovino, likovno teorijo, estetiko, psihologijo...
01a TALENT, KATEREGA NIMA VSAK CLOVEK
01B Barve, ekonomija, zgodovina, politika, umetnost, matematika, jeziki,..
Poznati mora področje na katerega se usmeri, in znanje čiri vse svoje ustvarjalno obdobje.
01c -široko splošno razgledanost in osveščenost s čimširšega področja človeškega delovanja in narave (ostalega)
- thenična in praktična znanja (da lahko čimbolj izvaja svoj poklic in prenese ideje iz glave v realnost)
- še širšo razgledanost s področja umetnosti in kulture predvsem pa iz njegove panoge, da ve kaj že obstaja in gre naprej
01d Znanje računalniških programov.
01e Znanje iz oblikovanja, trženja, govorništva.
10. Kakšna je vloga teorije v izobrazbi oblikovalca?
04g S pomočjo teorije oblikovalec črpa temeljna znanja in informacije, ki jih potrebuje za izvedbo in ovrednotenje izdelkov. Teorija mu nudi nabor ustaljenih, preverjenih ugotovitev, principov, metod, zakonitosti,…na katera se lahko opre in ustvarja nove kombinacije teh.
04f Veliko uspešnih oblikovalcev je nešolanih, kar pa ne pomeni, da niso teoretsko podkovani. Skratka teorija je zelo pomembna, ne glede ali je formalna ali pa pridobljena skozi delavni proces.
04e Pomembna je predvsem zato, ker oblikovalec mora RAZUMETI kaj dela. Le na ta način se lahko loti konstruktivnega reševanja problemov.
04d Vsaka teorija na temo oblikovanja je koristna, ampak jih je po mojem mnenju treba obravnavti kot nadgradnjo in pomoč praktičnim veščinam.
04c Marsikaj moraš prebrat že med samim ukvarjanjem z nalogo. sama priprava zahteva nekaj analiz, da sploh lahko dobro rešiš nalogo.
04b Teoretično znanje nastopi preden pride do prakse.
04a Mislim da je pri oblikovanju veliko bolj pomembna praksa kot pa teorija. Saj se skozi prakso dobi največ informacij. Odvisno za kaksnega oblikovalca gre, s cim se ta oblikovalec ukvarja. Kljub temu pa mislim, da je teorija pomebna, vsaj tiste osnove, ki jih je treba vedet.
03a Zelo pomembna, posredovalna za prakso ...
03b Koristna, nujno poznavanje, preučevanje zgodovine in že ugotovljenih pravil.
03c Precej pomembna, za kršenje pravil je nujno njihovo poznavanje.
03d Moraš vedeti osnove oblikovanja, likovne teorije (Muhovič). Oblikovalec je lahko samouk.
03e S teorijo podpiraš praktična znanja, vendar bi moral biti poudarek na praktičnih znanjih.
03f Velika, saj ogromen del oblikovanja je samo razmišljanje.
02a Zelo pomembna; na začetku izhajaš izključno iz teorije ...
02b Teorija je pomembna na področju tehnologije. Drugo pa je vse praksa.
02c Ogromna
02d Velika vloga a večja je praksa.
02e Zelo močno, če je pravilno uporabljeno, vendar sama teorija brez uporabe nič ne pomeni.
01a NEVEM
01b Zelo pomembna! Usmerja pri izbiri forme, materialov, mehanizmov, omogoča prilagajanje ciljni populaciji, spodbuja k inovacijam..
01c Pomembna, da lahko upravlja z vsemi lik. sredstvi, da jih pozna in se jih zaveda, da mu pridejo v kri.
01d Ni tako pomenbna kot praksa.
01e Teorija kot tudi praksa sta pomembni in morata biti združeni.
11. Kakšna je vloga in pomen interdisciplinarnega teoretskega obravnavanja oblikovanja za izobraževanje in stroko?
04g Združevanje različnih teoretičnih znanj in strok, širi obzorje in znanje oblikovalca. S tem lahko oblikovalec dobi več informacij in pogled v druga področja, da lažje oblikuje izdelek in ga umesti v realnost. To mu narekujejo potrebe in predmeti, ki jih obravnavajo posamezne stroke.
04f Nujno je poznavanje vsega, kar je z oblikovanjem povezano, če želimo ustvariti nekaj izvirnega in novega.
04e Interdisciplinarna teorija je pomemben del oblikovalčevega znanja. Na ta način lažje razume ciljno publiko in se ji tako lahko bolj približa.
04d Razgledanost je koristna.
04c Teoretsko obravnavanje je zaželeno saj to lahko pripomore k večji ozaveščenosti glede oblikovanja. Tako se podpira in rešuje probleme, ki se pojavljajo med samim delom. Tako lahko oblikovanje dobi večje razsežnosti.
04b Je bistvenega pomena, ampak oblikovalec bolj kot samo teorijo potrebuje neposredno izkušnjo z uporabnikom, materialom...
04a
03a Nujno sodelovanje.
03b Neobhodno.
03c Design JE interdisciplinarna stroka.
03d V industrijskem oblikovanju je pomemben kontakt z štromarjem, lesarjem, torej, vsemi izvajalci. Oblikovalec mora biti angažiran ter jasno izražati svoje vizije, načrte..
03e Širjenje obzorij, nabiranje novih izkušenj z drugih področij.
03f Velik, saj se oblikovanje spreminja z družbo vred in, ker je tako velika odgovornost, je treba ogromno teoretskega obravnavanja.
02a Eno ne gre brez drugega.
02b ne vem
02c Da se oblikovalci naučijo pravilno oblikovati.
02d Velika seveda.
02e Odvisna od več dejavnikov.
01a NEVEM
01b Oblikovanje posega v najrazličnejša področja življenja, zato drugačnega kot interdisciplinarnega pristopa za teoretsko obravnavo sploh ni mogoče imeti.
01c Pomembna za oblikovalca, saj tako razširi svoje znanje in oblikuje z poznavanjem določenega področja in njegove problematike. Še pomembnejša za uporabnike oblikovanja, saj je dobro oblikovanje narejeno s takšnim pristopom funkcionalno in zadošča svojemu namenu.
01d
01e
12. Kakšna je vloga in pomen povezovanja teorije in prakse za izobraževanje in stroko?
04g Bolj kot sta teorija in praksa povezana med seboj, lažje poteka komunikacija med izobraževanjem in stroko. V izobraževanju dobimo širok nabor znanj, ki nam pojasnjujejo stroko. Pri tem je pomembno, da povezava in izmenjava informacij poteka neprestano med stroko in izobraževanjem.
04f V procesu izobraževanja je zelo pomembno spoznati vse vidike oblikovanja, zato da lahko kasneje bolj odgovorno in profesionalno delamo.
04e Povezovanje teorije in prakse pri stroki je nujno, saj brez tega ključnega dela stroka izgubi svoj pomen in postane obrt.
04d Povezovanja teorije in prakse bi si zelo želel, smatram, da bi to dvignilo kakovost izdelkeom in dvignilo uporabnost teorije.
Pod povezovanje teorije s prakso si predstavljam, da bi se teoretske vsebine vezale na praktični pouk tekom izobraževanja, to bi bil po mojem mneju naučinkovitejša metoda za utrditev teorije in takojšnje preizkušanje ter opredeljevanje do le-te. Zedeva bi zaradi hitrejšega in obveznega dostopa do informacij študenta naučila principov oblikovanja ter pospešila proces, kar bi tudi povečalo število projektov(manj zaspan tempo)...
S tem bi bil tudi rešen problem neusklajenega programa zunanjih teoretičnih predavanj, kjer poslušamo seminarske naloge o alkoholizmu ali treniranju psov, ki smo se jih naposlušali že tekom srednje šole.
Mislim, da ni poslanstvo oblikovalca, zrecitirati vse o Sigmundu Freudu. Ob oblikovanju stola pa je koristna diskusija s strokovnajki s področja ergonomije, lesa, kovine...
Strokovnajki pa bi bili posledično bolj vešči svojega dela.
04c
04b Teorija in praksa morata biti medsebojno-tematsko povezani. Včasih se razvije potreba po dodatnem teoretičnem znanju specifično povezanim z določeno nalogo oz. prakso, ker oblikovalec funkcionira na drugačen način in potrebuje drugačno obravnavo v zvezi z izobraževanjem.
04a Vloga teorije in prakse, oz. njunega povezovanja se mi zdi smiselna, saj se iz teorije lahko naučimo informacij, podatkov, ki nam bodo pomagale pri razvoju oz. pri praksi.
03a Nujno potrebna, praksa brez teorije je nična (upoštevanje teoretičnih pravil ...)
03b Nujno je povezovanje.
03c Obvladovanje teorije skozi prakso.
03d Na ALUO prepozno/premalo obravnavamo teoretsko plat oblikovanja, manjka še retorika in sodobnejša tehnologij.
03e Ključna
03f V teoriji se lahko rešuje neke probleme, ki so v praksi lahko riskantni, zato je to koristno.
02a Nujno potrebna, priprava na realne projekte.
02b Nujno potrebno za izobraževanje, pri stroki pa pomeni to neke vrste samoizobraževanje in izpopolnjevanje.
02c uporaba obojega je dobro oblikovanje.
02d Pomembna.
02e Odvisna od več dejavnikov.
01a NEVEM
01b Olajšano razumevanje teorije skozi prakso in obratno, hitrejše in dolgoročnejše pomnenje. Lažje uvajanje novincev v delo, vnaprejšnje poznavanje družbene dinamike, potreb, poznavanje dobrih/slabih rešitev podobnih problemov…
01c Pomembna, saj le teorija ni dovolj, da postaneš dober oblikovalec, treba jo je uporabljati, preizkušati,..čimveč
Iz takega načina izobraževanja pa naj bi prišli dobri oblikovalci, kar je dobor za stroko.
01d
01e Bistvena za uspeh.











