ankete / javnost:študenti

01. Kaj je oblikovanje?
04g Oblikovanje je kreativni proces, dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem in iskanjem novih oblik, zgodb, idej, funkcij…dejavnost, ki ustvarja videz izdelkov, njihovo strukturo in funkcijo.
04f Oblikovanje je ustvarjanje, katerega temeljna prvina je usklajevanje likovnih in črkovnih znakov v povezano celoto z novo sporočilno vrednostjo.
04e Oblikovanje je dajanje oblike. Sistematsko pretvarjanje sporočila ali neke vsebine v vizualni jezik.
Zelo dober se mi zdi opis Phillipa B. Meggsa:
“Tako kot glasba, gledališče in likovna umetnost, je tudi grafično oblikovanje manifestacija vrednot, skrbi in fantazij določenega časa in prostora. Čez čas postane kulturni artefakt, ki označuje določeno dobo.”
04d Oblikovanje lahko opredelim kot eno najširših disciplin, ki išče ustrezno pot do najboljšega možnega izdelka. Že sama izbira poti je oblikovanje, lahko gre po umetniških poteh, tehnoloških poteh, ergonomskih poteh, se spogleduje s trženjem itd.
Oblikovanje ustvarja nekaj novega, boljšega, z večjo dodano vrenostjo, rešuje probleme (bolečine v križu), zapolnjuje čustveno praznino...
V zadjšnjem času postaja naloga oblikovalca, tudi morlana presoja lastnih (in tujih) izdelkov iz vidika vplivov na okolje in družbo. Večkrat se primeri, da je oblikovanje proces odločanja med različnimi ideali, ki si hodijo navskriž. (najbanalnejši primer: kakovostna izdelava in nizka cena)
04c Oblikovanje je ustvarjalno in raziskovalno delo.
04b Oblikovanje je pretvarjanje notranjega ali zunanjega sveta v likovni jezik za določen namen (funkcijo).
04a Oblikovanje je razvijanje, ustvarjanje neke nove ideje, nekega izdelka, ki se razvijajo preko analiz ze obsojecih izdelkov in drugih podatkov. Je komuniciranje, sporočanje, nagovarjanje. Lahko je tudi spreminjanje ze necesa obstojecega. Zadovoljiti mora tudi seveda interese narocnika ali/in uporabnika.
03a Vizualno in fizično stvarjenje.
03b Načrtovanje jasnih, estetskih vidnih sporočil.
03c Organizacija vizualnih in funkcionalnih elementov.
03d Oblikovanje je ustvarjanje.
03e Oblikovanje je estetsko in uporabno združevanje funkcije in oblike.
03f Oblikovanje je dejanje pomenske oblike neke stvari.
02a Usklajevanje danih elementov v logično celoto.
02b Oblikovanje je stil življenja.
02c Oblikovanje je ustvarjanje, snovanje stvari z logiko in smislom.
02d Je definiranje ustrezne oblike.
02e Oblikovanje ni izmišljanje novih oblik, ampak je vprvi vrsti reševanje problemov. Oblikovanje je panoga, ki je zelo kreativna.
Pri oblikovanju naj bi oblika predmeta narekovala funkcijo.
01a OBLIKOTVORNI PROCES
01b Stroka, ki proizvaja uporabno likovno umetnost.
01c Je ustvarjanje novega in nadgraditev same funkcije (ki pa mora biti vseeno dobro zelo funkcionalna). Je delanje lepega v vsakdanjih rečeh, lepega, kvalitetnega, novega, zanimivega, “popolnega” sveta. Je iskanje dobrih rešitev, popolnosti, preprostosti, jedrnatosti, jasnosti…
01d Oblikovanje je vse.
01e Oblikovanje je način komunikacije s svetom.


02. Kaj je dobro oblikovanje?
04g Dobro oblikovanje predvsem potrdi preteklost in je dobra iztočnica za prihodnost.Če vsebuje dobre lastnost, v funkcionalnem, likovnem, ekološkem, družbenem, cenovnem vidiku in zadovolji uporabnika.
04f Dobro oblikovanje se pokaže takrat, ko popolnoma doseže zastavljene cilje.
04e Dobro oblikovanje se usmerja k reševanju komunikacijskih problemov. Temu oblikovalec prida svoje znanje, kreativnost, inteligenco in lastno občutljivost. Določeno vsebino naj bi komuniciral kar se da objektivno in neodvisno. Se pravi, da ne izhaja iz nekega samoizražanja lastnih probemov (kot npr. umetnik) in tudi ne še išče zadovoljevanja modnih trendov.
04d Dobro oblikovanje je tisto, ki ustreza namenu.
Na to vprašanje je pri vsakem projektu drugačen odgovor, dobro oblikovanje se odloči za prave parametre in na njih da ustrezen odgovor.
04c Dobro oblikovanje je tisto, ki pritegne pozornost s svojo zunanjostjo in kvalitetno vsebino. mora služit svojemu namenu, je funkcionalno, estetska plat pa je dodatek, zaradi katere oblikovanje ni zgolj ročna spretnost oz. obrt.
04b Kvalitetno oblikovanje je tisto, ki z vsemi likovnimi sredstvi in z vse splošnim znanjem(sociologija, psihologija, ergonomija, ekonomija...) doseže svoj namen. V smislu, da izpolnjuje svoj prvotni smoter in ga oblikuje v enostavno, kompatibilno snov likovnih izrazov, ki služi človeku ali drugim bitjem.
04a Dobro oblikovanje je preprosto, resi pravi problem, je brezcasno, traja vecno, napeljuje, je drzno in vcasih malo smesno. Dobro oblikovanje je tezko.
03a Obseg vizualnega, uporabnega, ekološkega ...
03b Sofisticirano, enostavno, učinkovito ...
03c Premišljeno (za resnični svet)...
03d Da rečeš vau ko vidiš zadevo.
03e Pri dobrem oblikovanju se vsi parametri oblikovanja ujamejo. Struktura funkcija forma.
03f Balansira združitev estetike in semantike.
02a Prepoznavno in inovativno ...
02b Nekaj kar je najbolj preprosto in ko to nekdo vidi reče: “A to al kaj! To bi pa še jaz znal.“
02c Dobro oblikovanje je tako, ki prepriča, npr. v nakup. Všečno očem.
02d Je definiranje ustrezne oblike skozi funkcionalnost.
02e Dobro oblikovanje naj bi bilo uporabno in estetsko. Vzgajati mora potrošnika. Dobro oblikovanje je prepoznavno, upošteva ekološki in cenovni vidik. Mora biti inovativno in kreativno.
01a PREMISLJEN OBLIKOTVORNI PROCES
01b Uspešno združevanje forme in funkcionalnosti. Je gestalt.
01c Tisto, ki v polni meri zadosti zgornjim naštevanjem.
01d Dobro oblikovanje je dobro prodajno in všečno potrošnikom to pomeni, da je ceneno izvedeno in efektno.
01e Je oblikovanje, ki je prepoznavno v svetu, katero se dobro prodaja in katero je vidno in uspešno.


03. Izberite primer dobro oblikovanega časopisa, oglasa, znaka.

04f Delo / iPod / Mobitel
04e Delo / iPod / Mobitel
04d iPod / Mobitel
04c Delo / iPod / Mobitel
04b Delo / iPod / Mobitel
04a Delo / Zlati Boben / Mobitel
03a Delo / iPod / Mobitel
03b Delo / iPod / Dars
03c Delo / Zlati Boben / Mobitel
03d Delo / iPod / Mobitel
03e Dnevnik / iPod / Mobitel
03f Delo / iPod / Mobitel
02a Delo / Zlati Boben / Mobitel
02b Delo / CocaCola / Mobitel
02c Delo / iPod / Mobitel
02d Delo / iPod / Mobitel
02e Delo / iPod / Mobitel
01a Delo / iPod / Dars
01b Dnevnik / iPod / Mobitel
01c Delo / Zlati boben / Mobitel
01d Dnevnik / iPod / Dars
01e Dnevnik / Zlati boben / Mobitel

04. Katera zastava je med podanimi najbolj prepoznavna (ne najbolj znana)?

04f b)
04e a)
04d
04c b)
04b A
04a A
03a B
03b A
03c C
03d a
03e A
03f C
02a A
02b A
02c A
02d A
02e A
01a A
01b C
01c A
01d A
01e B



05. Kakšno vlogo ima oblikovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki?
04g Lahko izboljšuje naše življenje, pripomore k boljšem izdelkom, ki se dobro prodajajo, dvigajo zavest o kvaliteti in so lahko dobra promocija državi, v političnem smislu. Je nujno potrebno za ohranjenje ravnovesja in kvalitete znotraj the treh dejavnosti.
04f Oblikovanje naj bi imelo pomembno v teh panogah vlogo, vendar v večini primerov temu ni tako, saj se z njim ukvarjajo ljudje, ki za to niso sposobni. Oblikovanje bi v kulturi, gospodarstvu in politiki moralo imeti takšno vlogo kot ga ima v vodilnih svetovnih podjetjih kot so Apple, Nike, … Oblikovanje omogoča državi prepoznavnost, hkrati pa je to tudi kulturna dediščina, zato ga nebi smeli prezirati .
04e Oblikovanje naj bi podajalo dobro strukturirane vizualne rešitve in pripomoglo k boljši komunikaciji. Ustvarjalo naj bi nekakšen vizualni red. Dobro oblikovnje lahko prinese gmotne koristi lastniku blagovne znamke. Saj prevaja osnovne vizije, ter poslantvo podjetja v vizualni jezik. Ustvarja kulturo vizualnega okolja. Na političnem področju lahko opozarja na določene probleme. Lahko tudi pripomore k razpoznavnosti nacionalne identitete in nenazadnje k dvigu nacionalne zavesti. Oblikovanje je pomemben del identitetnega sistema države, gospodarstva – vizualna kultura pa (naj bi bila) del kolektivne zavesti.
04d Oblikovanje je namenjeno gospodarstvu, njegova naloga je dodajati vrenost blagovnim znamkam in izdelkom.
Tako kot vse človeške dejavnosti tudi oblikovanje dodaja svoj prispevek k kulturi, mogoče bi ta prispevek lahko opisal kot opazen (izboljševanje življenskega standarda, reševanje problemov, vizualna kultura naroda, oblikovalske države, (vizualna) identiteta države...) V redkih primerih oblikovanje stopi tudi v Kulturo kot umetnost.
Oblikovanje je politikom španska vas. (To so dokazali z raspisom za turistične simbole.)
04c Pomembnost oblikovanja v državi, gospodarstvu, ekonomiji:
skrbi za javno podobo države in kolektivni duh njenih državljanov. pomembno je, da se lahko državljani poistovetijo z državnimi simboli. izpostavlja kvalitete in značilnosti. lahko pripomore k prepoznavnosti.
04b Oblikovanje v zgoraj navedenih "panogah" je bistvenega pomena.
04a Mislim da ima oblikovanje v zgoraj navedenih zelo malo vlogo.V gospodarstvu, kulturi in politiki ne cenijo, oz. ne vejo kaj sploh je oblikovanje. Celo dajejo obcutek, da vcasih za logo. znak, oz. za kakrsnokoli stvar ze gre, izberejo nekaj samo zato, da pac nekaj imajo (nek znak, logo). Ceprav mogoce da se v kulturi ze opazijo spremembe.
03a Razvojno ...
03b Lahko bi imelo večjo, upoštevajo ga samo dobra podjetja, ki dajo kaj na svojo podobo, ostali pod povprečjem.
03c Poenostavljanje promocije in razumevanja.
03d Trenutno v Sloveniji ima oblikovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki vednjo večjo vlogo.Uspešni mladi oblikovalci, promocija v slo ni uspešna, priznani so predvsem na zunanjih tekmovanjih, festivalih, firmah.
03e Z oblikovanjem izboljšujemo stanje v gospodarstvu. Gospodarstvo, kulturo in politiko javnosti najlažje približaš, predstaviš preko oblikovanja.
03f Ogromno vlogo in odgovornost, samo škoda, da se gospodarstvo, kultura in politika tega še ne zavedajo.
02a Zelo pomembno ...
02b Do sedaj vsi vodilni na teh področjih niso posvečali pozornosti oblikovanju.
02c Prepoznavnost, vpliv na ljudi...
02d Veliko.
02e Odpira nova delovna mesta, narekuje trend in modo, manipulira z ljudmi, lahko te naredi prepoznavnega.
01a NEVEM
01b Ustvarja celostne podobe. Odpira nova delovna mesta, vpliva na izbiro energetskih virov, skrbi za prepoznavnost države v svetu, pomaga razvijati odnos javnosti do posameznih tematik, prepoznavnost, ugled države,..
01c Moralo bi imeti veliko, da uspešno predstavlja, zastopa gospodarstvo, kulturo, politiko.
01d V gospodarstvu pomeni dobiček v državni denarnici. V kulturi pomeni, da je vtrendu. V politiki je nima.
01e Odvisno od države, kulture same. Vidno je povsod vendar premalo cenjeno


06. Kdo je pristojen za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju?
04g Predvsem širši nabor strokovnjakov, ki se ukvarjajo z oblikovanjem in dejavnostmi, ki so povezane z njim. S tem se ustvari objektivna oceana, ki ni vezana na prepričanje in usmerjenost posameznikov. Kakovost je odvisna od medsebojne primerjave izdelkov.
04f Le čevlje sodi naj kopitar.
04e Kadar prihaja do ocenjevanja kakovosti se mi zdi pomembno, da se upoštevajo vidiki strokovnjakov različnih področij, seveda mora biti poudarek na poznavalcih in ustvarjalcih oblikovalske stroke. Povsem pa mora biti izbor stokovnjakov odvisen od problema, ki ga določen oblikovalski izdelek obravnava. Zelo pomembna pa je dobra podkovanost s teoretskim znanjem. Saj mora biti kritika konstruktivna in ne sme temeljiti na podlagi všečnosti.
04d Za ocenjevanej oblikovanja so najboljše žirije sestavljne pretežno iz oblikvalcev s strokovnajki iz področij izvedljivosti, ergonomije, okoljevarstva, trženja, likovnih kritikov... (ob tem velja poudariti da s strokovnjaki ne mislim zgolj človeka ki je to doštudiral, temveč, da je na svojem področju dober)
Končni žirant pa je ljudstvo, ki pa ne ocenjuje zgolj oblikovanja temveč izdelek kot celoto (izvedbo, trženje...).
04c Nekdo, ki spremlja razvoj oblikovanja lokalno in širše in, ki ima okus za oblikovanje.
04b Zelo visoko intelektualno in duhovno usposobljen ter izkušen oblikovalec oz. skupina le teh.
04a Ne vem.
03a Usposobljeni, že dokazani ljudje.
03b Društvo oblikovalcev.
03c Že dokazani posamezniki, priznani s strani stroke.
03d Najboljši oblikovalci (=oni, ki so, bodo naredili uspešno kariero, npr. Licul). Naša država ne zna sestaviti profesionalne strokovne komisije.
03e Za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju je usposobljena strokovna oblikovalska javnost (dipl. ing. way).
03f Ljudje, ki so za to usposobljeni in sposobni. Nikakor pa to niso politiki, kakor to pri nas deluje.
02a Večja skupina ljudi, strokovnjaki, naročnik ...
02b Tisti, ki so samo oblikovalci in delajo na tem področju na svetovni ravni.
02c Za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju je pristojen uporabnik sam.
02d Ludje z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju in tisti, ki so to študirali oz. se kakorkoli šolali v tej smeri.
02e Najprej oblikovalec sam. Pri svojem delu mora biti zelo racionalen. Nato ga oceni širša javnost, odvisno od namena.
01a LJUDJE (potrosniki, uporabniki,opazovalci,...)
01b Uporabniki oblikovnih izdelkov (predvsem) "javno mnenje".
01c Ljudje izobraženi in delujoči na tem področju, oblikovalci in likovni teoretiki torej.
01d V študijskem letu mentor, v službi direktor proizvodnje,
v realnem svetu kupci, potrošniki.
01e


07. Kakšna je razlika med oblikovanjem in oglaševanjem?
04g Oglaševanje je usmerjeno v tržno komuniciranje izdelkov, storitev… Je oblika tržnega komuniciranja, ki ima cilj prodati nek izdelek oz. storitev in si pri tem lahko privošči napihovanje in laži. Cilj oblikovanja je oblikovati dober izdelek, dober oglas, ki pritegne pozornost. Oglaševanje je usmerjeno v prodajo in s pomočjo oblikovanja, marketinga dosega svoj cilj.
04f Oglaševanje je namenjeno široki javnosti, pri tem pa se poslužuje oblikovanja, zato da bi bilo kolikor se da efektivno. Oblikovanje ni omejeno.
04e Oglaševanje je ena od podzvrsti oblikovanja, ki je opisano zgoraj. Oglaševanje je plačana oblika tržnega komuniciranja in je del tržnokomunikacijskega spleta, le-ta pa je del marketinga. Glavni cilj je povečati povpraševanje po določenem produktu, storitvi ali ideji.
04d Razlika je v tem, da oblikovanje ustvarja prednosti, ki jih oglaševanje (lahko) izkorišča.
Na področju oglaševanje menim, da ni nekih ustreznih pravil, ki bi ohranjala kulturen nivo.
Zdi se, kot da je ušlo izpod nadzora, in o njem v večini primerov ne moremo govoriti kot o tržnem komuniciranju temveč o tržnem dretju in posiljevnaju, kar je daleč od želene win-win situacije.
Oblikovanje pa je temu žal večkrat podrejeno. Bodisi v iskanju drugačnega proizvoda, ki ima recimo večje število (neuporabnih) funkcij, ali bolj učinkovite (kričeče) oglaševalske akcije.
04c Oglaševanje je tržno usmerjeno. sam oglas pa potrebuje obliko in to je delo oblikovalca.
04b Gre za dva različna pojma-oblikovanje in oglaševanje. Na nek način vlada med njima simbioza.Oblikovanje ima več različnih smeri, odvisno za katero vrsto oblikovanja gre.
04a Oblikovanje je ustvarjanje in razvoj nekega koncepta za potrosniske izdelke oz. je nek kreativni, umetniski proces, kjer kombiniramo tekst in podobo in s tem ustvarjamo neko sporocilo.
Oglaševanje je neka vrsta sporočanja. Je oblikovanje nekih razumljivih sporočil, ki prenasajo svojo željo na kupce. Oglasevanje je tudi reklama. Oglasevaje je kot oblika vpliva - kako vplivati na ljudi oz. kako moramo oblikavati sporocila da jih bodo ljudje pozitivno sprejeli. Poleg reklam pa je je oglasevanje tudi komunikcija z javnostjo preko raznih medijev in interneta.
03a Oglaševalec predstavi izdelek širši množici, oblikovalec dela samo za naročnika.
03b Oblikovanje poudari dobre lastnosti izdelka, oglaševanje vpliva na čustva in se ravna po trendu za ceno estetike.
03c Oblikovalec ustvarja - oglaševalec promovira in prodaja.
03d oglaševanje = trenutno
oblikovanje = trajno
03e Oglaševanje je način prodaje oblikovanja.
03f Pri oblikovanje se posveča le namenu, obliki, semantiki, medtem ko oglaševanje prodaja in je to prvinski namen.
02a Morata biti povezana; oblikovalec se prilagaja oglaševalcu.
02b Pri oblikovanju je poudarek na obliki, pri oglaševanju pa na barvi.
02c Oglaševanje so bolj samo informacije, oblikovanje pa je tudi uporabnost in estetika stvari.
02d Ogleševanje je v tesni povezanosti z oblikovanjem.
02e Oblikovanje lahko izvira iz slabega obstoječega stanja in isče boljše rešitve. Oglaševanje pa z atraktivnostjo skuša nekaj zdrušiti, oziroma podati.
01a NI JE, VSAK OGLAS JE OBLIKOVAN
01b IO: Oblikovalec načrtuje izdelke, ki se javnosti približajo (ali ne) prek oglaševanja.
VK: Oblikuje oglas tako, da doseže svoj namen.
01c -Oblikovanje je morda manj nasilno, nagovarja senzibilnega gledalca s svojimi dejanskimi kvalitetami, ne laže (dobro oblikovanje).
-(slabo) oglaševanje pa naslino vdira v človeka, kriči nanj, ga zavaja, laže.3
-lahko pa oboje združeno, seveda
01d Oblikovanje je oblikovanje predmetov, oblikovanje grafike... oglaševanje je pa čisto potrošniško, namen je prodati, privabiti kupce, ljudi.
01e Oblikovanje in oglaševanje imata določene skupne točke, ne vidim posebnih razlik, odvisno o kakšnem oblikovanju govorimo.


08. Kdo bi naj bil pristojen, da vizualno komunicira znotraj množičnih medijev?
04g Potrebuje teoretična znanja, ki jih realizira in preizkusi v praksi. Širina oblikovalčevega obzorja je odvisna od pestrosti področij, ki jih obravnava. Predvsem potrebuje znanja likovne teorije, ergonomije, psihologije, sociologije, trženja, računalniške tehnologije in materialov ter medije.
04f Jaz, ko diplomiram na ALUO.
04e Tisti ki so za to usposobljeni – oblikovalci.
04d Za vizualno komunikacijo so pristojni oblikovalci (VK), večje vprašanje je vsebina te (največkrat tržne) komunikacije, ki naj bi jo priskrbeli sporočevalci (oglaševalci)... večkrat bolje, če v sodelovanju z oblikovalci...
04c Izučena oseba, ki je odgovorna do sebe in do okolja v katerega posreduje svoja dela s smislom za oblikovanjem.
04b Izobražen oblikovalec.
04a oblikovalec
03a Agencija, ki je sposobna kompleksnejšaga delovanja (analize, raziskave ...)
03b Agencije in izobraženi oblikovalci.
03c Oblikovalci z dolgoletnimi izkušnjami.
03d Za komuniciranje znotraj množičnih medijev je lahko pristojen izkušen laik, cenzura ni potrebna.
03e Za vizualno komuniciranje znotraj množičnih medijev so pristojni vsi, brez cenzure.
03f Usposabljen kader, ki je tudi delovno poučen ter razgledan o tematiki s katero manevrira, hkrati pa mora biti družbeno zaveden.
02a Ljudje s širšim vpogledom v projekt ...
02b gafični oblikovalec & komunikolog
02c
02d Vizualni komunikator.
02e Široko razgledan človek, ki je zato izobražen in usposobljen.
01a NEVEM
01b Kdor pozna ciljno publiko.
01c Za to izobraženi storkovnjaki (oblikovalci).
01d Vsak, ki ima kaj smisla za to in ga to veseli in ima predhodno znanje.
01e Nekdo, ki obvlada ne le oblikovanje samo, ampak oseba (skupina), ki zna prodajati samega sebe, svoje izdelke.


09. Kakšen spekter znanj potrebuje oblikovalec?
04g Potrebuje teoretična znanja, ki jih realizira in preizkusi v praksi. Širina oblikovalčevega obzorja je odvisna od pestrosti področij, ki jih obravnava. Predvsem potrebuje znanja likovne teorije, ergonomije, psihologije, sociologije, trženja, računalniške tehnologije in materialov ter medije.
04f Glede na današnjo potrebo, mora oblikovalec obvladovati, poleg likovnega znanja, predvsem programsko opremo v čim širšem obsegu.
04e Večji spekter znanj ima, boljša bo kvaliteta izdelkov. Zdi se mi, da so najpomembnejše poznavanje tipografije, fotografije, tehnike risanja, slikanja, ilustracija, poznavanje oblikovalskih programov (tudi programerskih), poznavanje tiska, raznih materialov (predvsem papir), teoretsko znanje vseh fragmentov likovne teorije, likovne umetnosti, sociologije kulture, psihologije, teorije medijev, komuniciranja, marketinga… Zdi se mi, da se ta seznam ne more (takoj ko pričnem naštevati, naredim krivico nenaštetim) in ne sme zaključiti. Pri srečanju z novo vsebino, ki jo želimo komunicirati, je potrebno dobro spoznati tudi njo in glede na potrebo izbrati najprimernerši vizualni izraz izdelka. Večji je spekter teh znanj več je izbire in bolši je rezultat.
04d Oblikovalec mora oblikovanje živeti, pravijo...
Oblikovalc naj dobro opazuje za začetek, pa naj gre za opazovanje družbe, izdelkov ali čustev. Koristno je če je razgledan, na tekočem s tehnologijami in vrsto različnih pogledov na isti problem... Oblikovalec mora zbrati zadostno število različnih informacij, na podlagi njih izbrati parametre in po slednjih izvesti projekt.
Oblikovalec skoraj ne potrebuje znanj, saj išče nov izdelek... vsak projekt torej zahteva svoj spekter informacij, ki jih mora oblikovalec tekom dela na projektu pridobiti in jih obdelati v končen izdelek. (pojasnilo: Dokler govorimo o avtomobilu je zadeva precej drugačna kot takrat, ko govorimo o Fordu, saj proizvajalec, njegove tehnološke zmožnosti, negove tržne poti, identiteta podjetja močno vplivajo na izdelek. Oblikovalec se torej mora podučiti najprej o prometu nasploh, o zakonih, ki veljajo za to področje, o konkurenčnih avtomobilih, ljudskih navadah v zvezi za avtomobili itd., potem pa še o naročniku in njegovih specifikah.)
04c Predvsem mora biti na tekočem. dobro mora opazovati svoje okolje.
04b Zelo zelo širok. Praktično iz vseh področij, ki se ga posredno ali neposredno dotikajo.Odvisno pa je, koliko je to znanje poglobljeno.
04a Zelo sirok spekter znanj. Od ergonomske ustreznosti, uporabnosti, vizualne podobe, varnosti, pravnih, zdravstvenih in ekoloskih zakonskih predpisov do principov kompozicije in elementov.
03a Čim širši.
03b Čim širši (široka razgledanost) - projekti so si zelo različni - od tablet do pornografije.
03c Najširši ...
03d Oblikovalec mora biti na tekočem kaj se dogaja na njegovem področju, imeti svojo knjižnico vseh izdelkov, knjig, biti razgledan, načitan, se prilagajati trendom, dopolnjevati izboljševati,...
03e Oblikovalec potrebuje zelo širok spekter znanj, od obvladanja industrije, tiska, digitalnih medijev, različnih obrti, materialov,..
03f Predvsem pa mora biti poučen o stvari, ki jo oblikuje (če že ne splošno, pa projektno, torej najmanj kar mora narediti je pozanimati se in preučiti stvar, ki jo bo oblikoval.
02a Široko splošno znanje, računalništvo, likovna teorija...
02b Čim širši na vseh področjih. Od same tehnologije materialov, marketinga, psihologije,...
02c
02d Ogromen; umetnostna zgo., zgodovina oblikovanja, praktične izkušnje, rač. prog., tuji jeziki, splošna razgledanost, materiali,…
02e Oblikovalec mora poznati čim več tehnik in teoretičnega znanja, ki mu pomagajo pri realizaciji. Pri svojem delu se upira na zgodovino, likovno teorijo, estetiko, psihologijo...
01a TALENT, KATEREGA NIMA VSAK CLOVEK
01B Barve, ekonomija, zgodovina, politika, umetnost, matematika, jeziki,..
Poznati mora področje na katerega se usmeri, in znanje čiri vse svoje ustvarjalno obdobje.
01c -široko splošno razgledanost in osveščenost s čimširšega področja človeškega delovanja in narave (ostalega)
- thenična in praktična znanja (da lahko čimbolj izvaja svoj poklic in prenese ideje iz glave v realnost)
- še širšo razgledanost s področja umetnosti in kulture predvsem pa iz njegove panoge, da ve kaj že obstaja in gre naprej
01d Znanje računalniških programov.
01e Znanje iz oblikovanja, trženja, govorništva.

10. Kakšna je vloga teorije v izobrazbi oblikovalca?
04g S pomočjo teorije oblikovalec črpa temeljna znanja in informacije, ki jih potrebuje za izvedbo in ovrednotenje izdelkov. Teorija mu nudi nabor ustaljenih, preverjenih ugotovitev, principov, metod, zakonitosti,…na katera se lahko opre in ustvarja nove kombinacije teh.
04f Veliko uspešnih oblikovalcev je nešolanih, kar pa ne pomeni, da niso teoretsko podkovani. Skratka teorija je zelo pomembna, ne glede ali je formalna ali pa pridobljena skozi delavni proces.
04e Pomembna je predvsem zato, ker oblikovalec mora RAZUMETI kaj dela. Le na ta način se lahko loti konstruktivnega reševanja problemov.
04d Vsaka teorija na temo oblikovanja je koristna, ampak jih je po mojem mnenju treba obravnavti kot nadgradnjo in pomoč praktičnim veščinam.
04c Marsikaj moraš prebrat že med samim ukvarjanjem z nalogo. sama priprava zahteva nekaj analiz, da sploh lahko dobro rešiš nalogo.
04b Teoretično znanje nastopi preden pride do prakse.
04a Mislim da je pri oblikovanju veliko bolj pomembna praksa kot pa teorija. Saj se skozi prakso dobi največ informacij. Odvisno za kaksnega oblikovalca gre, s cim se ta oblikovalec ukvarja. Kljub temu pa mislim, da je teorija pomebna, vsaj tiste osnove, ki jih je treba vedet.
03a Zelo pomembna, posredovalna za prakso ...
03b Koristna, nujno poznavanje, preučevanje zgodovine in že ugotovljenih pravil.
03c Precej pomembna, za kršenje pravil je nujno njihovo poznavanje.
03d Moraš vedeti osnove oblikovanja, likovne teorije (Muhovič). Oblikovalec je lahko samouk.
03e S teorijo podpiraš praktična znanja, vendar bi moral biti poudarek na praktičnih znanjih.
03f Velika, saj ogromen del oblikovanja je samo razmišljanje.
02a Zelo pomembna; na začetku izhajaš izključno iz teorije ...
02b Teorija je pomembna na področju tehnologije. Drugo pa je vse praksa.
02c Ogromna
02d Velika vloga a večja je praksa.
02e Zelo močno, če je pravilno uporabljeno, vendar sama teorija brez uporabe nič ne pomeni.
01a NEVEM
01b Zelo pomembna! Usmerja pri izbiri forme, materialov, mehanizmov, omogoča prilagajanje ciljni populaciji, spodbuja k inovacijam..
01c Pomembna, da lahko upravlja z vsemi lik. sredstvi, da jih pozna in se jih zaveda, da mu pridejo v kri.
01d Ni tako pomenbna kot praksa.
01e Teorija kot tudi praksa sta pomembni in morata biti združeni.

11. Kakšna je vloga in pomen interdisciplinarnega teoretskega obravnavanja oblikovanja za izobraževanje in stroko?
04g Združevanje različnih teoretičnih znanj in strok, širi obzorje in znanje oblikovalca. S tem lahko oblikovalec dobi več informacij in pogled v druga področja, da lažje oblikuje izdelek in ga umesti v realnost. To mu narekujejo potrebe in predmeti, ki jih obravnavajo posamezne stroke.
04f Nujno je poznavanje vsega, kar je z oblikovanjem povezano, če želimo ustvariti nekaj izvirnega in novega.
04e Interdisciplinarna teorija je pomemben del oblikovalčevega znanja. Na ta način lažje razume ciljno publiko in se ji tako lahko bolj približa.
04d Razgledanost je koristna.
04c Teoretsko obravnavanje je zaželeno saj to lahko pripomore k večji ozaveščenosti glede oblikovanja. Tako se podpira in rešuje probleme, ki se pojavljajo med samim delom. Tako lahko oblikovanje dobi večje razsežnosti.
04b Je bistvenega pomena, ampak oblikovalec bolj kot samo teorijo potrebuje neposredno izkušnjo z uporabnikom, materialom...
04a
03a Nujno sodelovanje.
03b Neobhodno.
03c Design JE interdisciplinarna stroka.
03d V industrijskem oblikovanju je pomemben kontakt z štromarjem, lesarjem, torej, vsemi izvajalci. Oblikovalec mora biti angažiran ter jasno izražati svoje vizije, načrte..
03e Širjenje obzorij, nabiranje novih izkušenj z drugih področij.
03f Velik, saj se oblikovanje spreminja z družbo vred in, ker je tako velika odgovornost, je treba ogromno teoretskega obravnavanja.
02a Eno ne gre brez drugega.
02b ne vem
02c Da se oblikovalci naučijo pravilno oblikovati.
02d Velika seveda.
02e Odvisna od več dejavnikov.
01a NEVEM
01b Oblikovanje posega v najrazličnejša področja življenja, zato drugačnega kot interdisciplinarnega pristopa za teoretsko obravnavo sploh ni mogoče imeti.
01c Pomembna za oblikovalca, saj tako razširi svoje znanje in oblikuje z poznavanjem določenega področja in njegove problematike. Še pomembnejša za uporabnike oblikovanja, saj je dobro oblikovanje narejeno s takšnim pristopom funkcionalno in zadošča svojemu namenu.
01d
01e


12. Kakšna je vloga in pomen povezovanja teorije in prakse za izobraževanje in stroko?
04g Bolj kot sta teorija in praksa povezana med seboj, lažje poteka komunikacija med izobraževanjem in stroko. V izobraževanju dobimo širok nabor znanj, ki nam pojasnjujejo stroko. Pri tem je pomembno, da povezava in izmenjava informacij poteka neprestano med stroko in izobraževanjem.
04f V procesu izobraževanja je zelo pomembno spoznati vse vidike oblikovanja, zato da lahko kasneje bolj odgovorno in profesionalno delamo.
04e Povezovanje teorije in prakse pri stroki je nujno, saj brez tega ključnega dela stroka izgubi svoj pomen in postane obrt.
04d Povezovanja teorije in prakse bi si zelo želel, smatram, da bi to dvignilo kakovost izdelkeom in dvignilo uporabnost teorije.
Pod povezovanje teorije s prakso si predstavljam, da bi se teoretske vsebine vezale na praktični pouk tekom izobraževanja, to bi bil po mojem mneju naučinkovitejša metoda za utrditev teorije in takojšnje preizkušanje ter opredeljevanje do le-te. Zedeva bi zaradi hitrejšega in obveznega dostopa do informacij študenta naučila principov oblikovanja ter pospešila proces, kar bi tudi povečalo število projektov(manj zaspan tempo)...
S tem bi bil tudi rešen problem neusklajenega programa zunanjih teoretičnih predavanj, kjer poslušamo seminarske naloge o alkoholizmu ali treniranju psov, ki smo se jih naposlušali že tekom srednje šole.
Mislim, da ni poslanstvo oblikovalca, zrecitirati vse o Sigmundu Freudu. Ob oblikovanju stola pa je koristna diskusija s strokovnajki s področja ergonomije, lesa, kovine...
Strokovnajki pa bi bili posledično bolj vešči svojega dela.
04c
04b Teorija in praksa morata biti medsebojno-tematsko povezani. Včasih se razvije potreba po dodatnem teoretičnem znanju specifično povezanim z določeno nalogo oz. prakso, ker oblikovalec funkcionira na drugačen način in potrebuje drugačno obravnavo v zvezi z izobraževanjem.
04a Vloga teorije in prakse, oz. njunega povezovanja se mi zdi smiselna, saj se iz teorije lahko naučimo informacij, podatkov, ki nam bodo pomagale pri razvoju oz. pri praksi.
03a Nujno potrebna, praksa brez teorije je nična (upoštevanje teoretičnih pravil ...)
03b Nujno je povezovanje.
03c Obvladovanje teorije skozi prakso.
03d Na ALUO prepozno/premalo obravnavamo teoretsko plat oblikovanja, manjka še retorika in sodobnejša tehnologij.
03e Ključna
03f V teoriji se lahko rešuje neke probleme, ki so v praksi lahko riskantni, zato je to koristno.
02a Nujno potrebna, priprava na realne projekte.
02b Nujno potrebno za izobraževanje, pri stroki pa pomeni to neke vrste samoizobraževanje in izpopolnjevanje.
02c uporaba obojega je dobro oblikovanje.
02d Pomembna.
02e Odvisna od več dejavnikov.
01a NEVEM
01b Olajšano razumevanje teorije skozi prakso in obratno, hitrejše in dolgoročnejše pomnenje. Lažje uvajanje novincev v delo, vnaprejšnje poznavanje družbene dinamike, potreb, poznavanje dobrih/slabih rešitev podobnih problemov…
01c Pomembna, saj le teorija ni dovolj, da postaneš dober oblikovalec, treba jo je uporabljati, preizkušati,..čimveč
Iz takega načina izobraževanja pa naj bi prišli dobri oblikovalci, kar je dobor za stroko.
01d
01e Bistvena za uspeh.

ankete / javnost:zunanja

01. Kaj je oblikovanje?
A
Oblikovanje = ustvarjalnost in idejna širina
B
ustvarjanje, dajanje oblike idejam in stvarem
C
Dejavnost, ki najrazličnejšim objektov dvigne estetsko, pa tudi uporabno vrednost.
D
Oblikovanje je proces (ali metoda) za materialzacijo idej, njihovih pomenov in emocij, pri tem si besedo ideja razlagam kot potrebo po spremembi ...
E
Najbolj preprost odgovor ponuja dvojnost natura – kultura; oblikovanje je torej vse, kar je povezano s človekovim posegom v naravno stanje stvari.
F
Oblikovanje je vsako delovanje, ki prispeva, da je vse kar nas obdaja vizualnega in je delo človeka, uporabno.

02. Kaj je dobro oblikovanje?
A
Je ali pa ga ni .. vmes ni prav veliko.
B
Dobro oblikovanje je pametno, premišljajoče in odpirajoče. Dobro oblikovanje veli k budnosti, angažiranosti in morda novim premislekom in bogati okolje.
C
Dejavnost, ki najrazličnejšim objektov VISOKO dvigne estetsko, pa tudi uporabno vrednost.
D
Dobro oblikovanje je tisto, ki v svojem procesu nastajanja uspe rečevati in upoštevati pomembne dejavnike in jih v najbolj smiselni obliki izrazi v končnem izdelku.
E
Eh, to je vprašanje za milijon dolarjev. Recimo pa takole: dobro oblikovanje nadgrajuje funkcionalne parametre z novo, presežno dimenzijo (sposobno ujemanja pogleda, ugodja dotika, fascinacije presenečenja, izražanja zeitgeista, ustvarjanja konteksta...)
F
Dobro oblikovanje je poleg tega, da je uporabno, tudi lepo, inovativno in iskrivo, naredi pozitiven vtis pri
ciljnih javnostih ter prispeva k splošni vizualni kulturi.

03. Izberite primer dobro oblikovanega časopisa, oglasa, znaka.
A
Delo / / KD group
B
Delo / iPod / Mobitel
C
/ iPod, Zlati boben / Mobitel
D
Delo / iPod / Mobitel
E
Delo / iPod / Mobitel
F
Delo / iPod / Mobitel

04. Katera zastava je med podanimi najbolj prepoznavna (ne najbolj znana)?
A
A
B
A - enostavna in asociacisko podprta
C
A
D
C
E
C
F
C

05. Kakšno vlogo ima oblikovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki?
A
trenutno bolj berno
B
Vse večjo, še posebej v času globalizacije, estetizaciji družbe in hitrega načina življenja.
C
Odvisno od zavedanja subjektov o pomenu dodane estetske in/ali uporabne vrednosti. Večje je to zavedanje, večja je dodana vrednost.
D
Če je vprašanje vezano na Slovenijo:
Oblikovanje je v nekaterih gospodarskih enotah oprepoznano kot strateško orodje za dvig konkurenčnosti. Politika ne razume odnosa: oblikovanje - inovacija - življenjski standard. Kultura si oblikovanje lasti kot njen del, vendar ga ne konzumira in uporablja.
E
Definitivno premajhno. Nihče se ne zaveda, da je mogoče z relativno majhnim trudom (pritegnitev strokovnjakov za oblikovanje) bistveno spremeniti podobo kulturnega (v najširšem smislu) prostora, v katerem živimo.
F
Najslabšo vlogo ima oblikovanje v politiki, kjer je pravzaprav sploh nima. V kulturi in gospodarstvu pa je njegova vloga popolnoma odvisna od ljudi, ki odločajo o tem kakšno oblikovanje si želijo in kakšnega bodo naročili.

06. Kdo je pristojen za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju?
A
kot vedno in povsod je rešitev v pogovoru in intredisciplinarnem sodelovanju
B
Strokovnjaki iz tega področja.
C
Strokovnjaki, ki razumejo ne le oblikovalske, temveč tudi komunikacijske in širše marketinške implikacije posameznih del.
D
Vsak
E
V prvi vrsti predvsem tisti oblikovalci, ki so že dokazali svojo kompetentnost na posameznih področjih. Pogrešam širok multidisciplinaren pristop, ki bi vključeval tako oblikovalce (grafične, industrijske), arhitekte, urbaniste, krajinske arhitekte in humaniste (sociologe, psihologe, kulturologe, filozofe...).
F
Strokovnjaki iz vrst oblikovalcev, psihologov, marketinških poznavalcev in uporabniki izdelkov, če gre za oblikovanje izdelkov. Za ocenjevanje kakovosti oblikovanja v javnem prostoru in za javne namene kot so državni simboli- zastave, grbi, logotipi državnega pomena, tudi registracijske tablice, pa bi morali biti ocenjevalci le prvi, torej strokovnjaki za branding, oblikovanje in psihologi, tu laična javnost ne bi smela imeti besede.

07. Kakšna je razlika med oblikovanjem in oglaševanjem?
A
kupec je drug ..oblikuješ za naročnika, oglašuješ pa za širšo javnost
B
Oblikovanje je lahko del oglaševanja, hkrati pa zavzema pomembnejše vloge izven njega - v kulturi, v širši družbi
C
Presečna množica, stikata se v točki, kjer oglaševanje gradi blagovne znamke in kjer uporablja oblikovanje za produkcijo bolj ali manj uspešnih oglasnih sporočil.
D
Oblikovanje definira vizualno in funkcionalno identiteto podjetja ali izdelka, oglaševanje pa to identiteto komunicira. (poenostavljeno)
E
Zelo kompleksno vprašanje, ki zajema razumevanje definicije obeh disciplin. V običajnem smislu sta to dve polji s precej široko presečno množico, pri čemer v oglaševanju oblika predstavlja eno od komponent sporočilnosti oglasa, v oblikovanju pa je sporočilnost ena od funkcij oblike.
F
Oblikovanje je nujni sestavni del vsakega oglaševanja (razen avdio) in je veliko širši pojem kot oglaševanje. Brez dobrega oblikovanja ni dobrega oglaševanja.

08. Kdo se lahko ukvarja z oblikovanjem v javnem prostoru?
A
verjetno največ naredi kakšne, ki se v tematiko poglobi, ki ima neko znanje in ustrezne izkušnje.
B
Vsi, ki so za to usposobljeni, predvsem izkustveno in tisti, ki so se dokazali s kvaliteto svojega dela.
C
Kdo se ne sme??? Kdo ali kaj to prepoveduje?
Seveda pa je glede na funkcijo oblikovanja, da naj bi dodajalo vrednost, smiselno, da se s tem ukvarjajo ljudje, ki to zanjo – ki torej s svojim delom dodajajo vrednost.
D
(?) Ne gre za to, da se s tem ne bi smel ukvarjati vsak; gre za to, da kultiviramo prostor do te mere kritičnosti, da zraste nivo sprejemljivega in kvalitetnega. Zato morajo biti "pomembni" projekti dobro oblikovani ... torej zaupani. Tistim, ki so se s svojo kvaliteto že dokazali.
E
Kaže da vsak, ki ima dovolj denarja. Sicer pa navijam za zgoraj opisani komite.
F
Vsak, ki ima za oblikovanje v javnem prostoru ustrezno strokovno znanje in talent.

09. Katera je najpomembnejša prireditev promocije oblikovanja v Sloveniji in zakaj?
A
verjetno je še vedno najbolj odmeven BIO ..ker je vsaj malo mednaroden
B
Ind.d. : BIO
Graf. d.: ne vem.
C
Je ni, ker premalo komunicira s splošno javnostjo. Morda bi morala za dodajanje vrednosti sami sebi najeti piarovca ali oglaševalsko agencijo :)
D
Najbrž je najbližji BIO, vendar nobena od inštitucij - prireditev - ne komunicira oblikovanja na okolju in trenutku primeren način. Oblikovanje bi morali komunicirati kot: del nacionalne identitete, orodja za dvig življenjskega standarda na enak ali višji nivo, kot ga imajo nekatere EU države, kot del socialne strategije, kot pomemben strateški in razvojni gospodarski potencial ...
E
BIO, Brumen. Preprosto zato, ker sploh obstajata.
F
Zlati boben, Brumen, BIO in SOF.

10. Kateri je najpomembnjši medij za oblikovanje v Sloveniji in zakaj?
A
je ..verjetno KLIK, ker ves čas pišemo o oblikovanju in oblikovalcih, ker promoviramo tipografe, ipd..
B
Imam težave. Ga ni?
Za študente: Memefest in Brumen
C
Marketing magazin – ker marketing razume tudi v funkciji dodajanja vrednosti.
D
Vsi strokovni mediji, s katerimi se srečuje gospodarstvo in politika. In potencialni naročniki - investitorji. Široki "gospodinjski" mediji kot so Ambient, Hiše, poljudne oddaje ... tukaj nimajo nobene vloge!
E
Hm, vprašanje je nekam nejasno. Mediji za oblikovanje so glina, plastelin, papir...če pa mislite medij, ki se ukvarja z oblikovanjem, potem se ne spomnim nobenega. Najpogosteje berem Wallpaper.
F
V Sloveniji ni medija za oblikovanje, delno to funkcijo opravlja MM.

11. Kakšno vlogo ima in kako vpliva oblikovanje na gospodarski uspeh vaše organizacije?
A
bolj slab .. naklonjenost domačemu mediju je nizka, večini se ne zdi vredno kupiti niti časopisa, v katerem je objavljen o njih članek = pričakujejo da ga dobijo zastonj.
Enaka je potem situacija pri naročnikih ustvarjalnih rešitev = tudi ti bi najraje imeli vse zastonj.
Žal se nauk te izkušnje ne prime .. bolj v stilu "naj tudi sossedu crne krava" kot "v slogi je moč"
B
Zelo velik.
C
Pomembno vlogo, kadar je dobro opravljeno, močno vpliva.
D
Smo podjetje, ki "oblikovanje" prodaja -> torej ...
E
Glede na to, da smo oglaševalska agencija, je oblikovanje za nas bistveno.
F
Oblikovanje ima enega od ključnih pomenov na uspeh naše agencije in je njegov sestavni del. Vsak izdelek
naše agencije, razen avdio oglasov, vključuje oblikovanje.

12. Kakšna je vizualna kultura v Sloveniji in kako nanj vpliva gospodarstvo / kultura / politika?
A
splošna kultura je še vedno prilično nizka
med gospodarstvom jih je nekaj posameznikov, ki razumejo situacijo
med politiki the bolj ali manj ni !
…in to je problem.
B
Slaba, vsekakor slabša kot pred desetimi leti. Slabi z vdorom velikih trgovskih mrež, z upadom vpliva domačega gospodarstva.
C
Vizualna kultura je sorazemrno nizka, gre pa kontinuiran nesporazum in medsebojno podcenjevanje oblikovalcev in splošne javnosti.
D
Vizualna kultura politike je vidna ob volitvah. Vizualna kultura gospodarstva je predstavljena z nekaj vodilnimi podjetji. Vizualna kultura kulture pa je vse ostalo.
Menim, da je vizualna kultura nižja od "vsesplošne" kulture povprečnega slovenca. Je močno podhranjena.
E
Splošna raven je nizka in se niža. Razveseljuje porast podjetij, ki so doumela pomembnost in priložnost oblikovanja, vendar pa bi takšno početje moralo biti pravilo, ne pa občudovan eksces.
F
Vizualna kultura je zelo v slabem stanju. Premalo je podjetij, ki želi imeti vrhunsko oblikovane izdelke, tiskovine, embalažo. Dobre izdelke pogosto zavijajo v slabo embalažo (Ljubljanske mlekarne in mlekarne nasplošno, ...). Za dobro oblikovanje embalaže se jim zdi škoda sredstev, čeprav je to v procesu lansiranja izdelkov minorni strošek. Pri politiki ne moremo govoriti o kakšnem vplivu vizualne kulture nanjo, ker jo preprosto ignorira.

13. Ali je raven strokovnega znanja diplomantov Oddelka za oblikovanje ALUO dovolj visoka za samostojno in učinkovito oblikovalsko delo v vaši organizaciji? Pojasnilo?
A
..mislim, da je kar nekaj mladih, ki pridejo iz šol, izjemno ustvrajalnih in sposobnih .. soditi o povprečju je vedno zgrešeno, posebno ko so številke takšne kot so to pri nas.
B
Diplomanti ALU so zelo redko takoj sposobni za samostojno in učinkovito delo - potrebujejo uvajanje, disciplino pri razumevanju in sledenju briefa, zagovori idej...
C
Ne bi vedel.
Tisti, s katerimi sem prišel v stik v svojem prejšnjem življenju v oglaševalski agenciji, pa so bili v glavnem dokaj počasni in nagnjeni k izgubljanju v podrobnostih namesto h konceptualnemu razmišljanju in iskanju učinkovitih komunikacijskih rešitev.
D
Vsaka generacija /subjektivna ocena/ študentov ima dva diplomanta, ki sta po šestih mesecih uvajanja primerna za delo v naši organizaciji. Pri kandidatih, ki niso primerni, pogrešamo znanja za realizacijo prezentacij, sproščen odnos do dela, splošno razgledanost, samoiniciativnost ...
E
No, bodimo iskreni: s strokovnega stališča je raven izobrazbe dovolj visoka, vendar včasih odmaknjena od stvarnosti. Oblikovanje je ena od tistih disciplin, v katerih so izkušnje in praksa izjemno pomembne, akademsko znanje pa je le orodje za udejanjanje idej. Pogrešamo intenzivno specializiranost na »advertising design«, ki je v prvi vrsti konceptualen, šele nato obrtniški. Če pisci v oglaševanju potrebujejo kar nekaj let, da se naučijo misliti vizualno, tudi oblikovalci včasih težko sprejmejo, da v oglaševanju dizajn ni sam sebi namen, temveč je v funkciji nečesa. Sam sem sodeloval s kar nekaj diplomanti ALU, ki jih zelo visoko cenim, pa tudi s »samouki« (danes zelo priznanimi oblikovalci), ki jih odlikuje ravno konceptualno razmišljanje. Sam bi v študiju na ALU poudaril raziskovanje idejnih konceptov in komunikacij (seveda ne v teoretičnem, temveč izrazito praktičnem smislu).
F
Diplomanti Oddelka za oblikovanje so zaželjeni v naši agenciji, imajo veliko strokovnega znanja in us- posobljenosti. Zdi se mi pa problematičen odnos fakultete do praktičnega dela študentov v agencijah med študijem. Za razliko od šol s podobnim programom, denimo ECA na Škotskem ali Royal College of Art v Londonu, ki zelo vzpodbujajo delo študentov med časom študija, imam občutek, da ga ta šola ne podpira in celo zavira. S tem imamo tudi mi slabe izkušnje, saj so naši oglasi za delo na šoli vedno odstranjeni. Menim, da je vsakemu študentu potreben stik z realnimi nalogami in vsakdanjo prakso.

ankete / javnost:mentorji

01. Kaj je oblikovanje?
A
Poskus narediti nekaj lepše in bolj funkcionalno
B
ORGANIZACIJA/TVORJENJE ŽIVLJENSKEGA PROSTORA. EKONOMSKA DEJAVNOST.
C
humanizacija tehnologije
razlikovanje od konkurence
kulturološki fenomen (splošni nivo, bivanje ...)
zmes uporabniških, estetskih in tehnoloških parametrov
D
KOMUNIKACIJSKA HARMONIJA Z NAGCO, KI POSKRBI, DA JE TO PAČ TO
E
Je ustvarjalno načrtovalska stroka, katere proizvod je izboljšan produkt, storitev…
Osnovno poslanstvo oblikovanja je dodana vrednost izdelkom in višanje kvalitete življenja. Glavni posledici sta torej ekonomski in socialni benefit. Temeljni namen vizualnih komunikacij je kvalitetno podajanje informacij.
F
Ni kaj odkrivati, glej leksikografske definicije!
G
Oblikovanje je dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom.
Industrijsko oblikovanje pomeni iskati rešitev nekega problema ob upoštevanju potreb družbe in posameznika, vključuje širši tehnološki proces, išče nujno harmonijo med obliko in funkcijo, upošteva ergonomijo, ekologijo in socialno vrednost produkta... ; industrijsko oblikovanje je stroka z veliko odgovornostjo.
H
Vrsta uporabne umetnosti.
I
K ? definiciji, ki jo poznamo tudi iz leksikona Likovna umetnost (C2), bi dobil pe vse ključne dopolnitve, ki jih je oblikovalskqa strooka "dognala" na svojih kongresih, predvsem tiste, ki artikulirajo družbeno, okoljsko in etično vrednost.
J
Je vzpostavljanje oblike v kontekst vsebine
K
-urejanje
-informiranje
L
Oblikovanje je ustvarjalno reševanje funkcionalnih, strukturnih in oblikovnih problemov z upoštevanjem socialnih, psiholoških, kulturnih in tržnih vidikov.
M
Kreativno načrtovanje različnih stvari za različne ljudi ob upoštevanju likovno-estetskih, psihofizičnih, tehnično-tehnoloških, socioloških ....parametrov v dobro uporabnika in proizvajalca oz izvajalca.

02. Kaj je dobro oblikovanje?
A
Tisto, ki mu uspe uresničiti točko 1
B
RELATIVNO/SUBJEKTIVNO MNENJE. PRAVI IN PROFESIONALNI ODGOVOR NA POTREBO/PROBLEM (PROSTOR, PREDMET,SPOROČILO).
C
cenovno dostopno, uporabno, razveseli oko, globlji pomen
D
DOBRO OBLIKOVANJE JE OBLIKOVANJE, SLABO OBLIKOVANJE TO NAMREČ NI
E
Uspešnost dobrega / slabega oblikovanja je potrebno ocenjevati v kontekstu ciljev, namena, uporabnika, etike… Za različnje ljudi različno oblikovanje.
F
Vsklajeno uravnotežen oblikovalski odgovor na sinhronizacijo funkcije z njeno mentalno/ vizualno/ taktilno in simbolno zaznavno pojavnostjo
G
Dobro oblikovanje je tisto, ki je našlo optimalno harmonijo med obliko in uporabnostjo, ki upošteva zahteve uporabnika, tehnologije, estetike, trga, ergonomije, ekologije itd itd. ter hkrati odgovarja na potrebe, ki jih uporabnik ima, oz. ki bi jih utegnil imeti, oz. bogati njegovo bivanje, ga dela prijaznejše in kvalitetnejše.
H
Premišljeno in načrtovano delo na izdelkih (potrebnih in nepotrebnih za življenje).
Združevanje tehnoloških in estetskih principov.
Izdelki / stvaritve, ki jih čas ne povozi.
I
Morda tisto, ki smotrno optimalno, oblikovalsko celovito in prepričljivo rešuje relevantne bivanjske probleme in zagotavlja množično uporabnost, dostopnost in programirano participacijo.
J
Je tisto, ki zadostuje zgornji trditvi in je tisto, ki to nalogo kvaliteteno opravi.
K
-urejanje, informiranje, likovno kreativni presežek (osebni komentar)
L
Optimalna skladnost dobrih funkcionalnih, strukturnih in oblikovnih zamisli.
M
Inovativno rešitev,ki optimalno poveže navedene parametre v nov proizvod.

03. Izberite primer dobro oblikovanega časopisa, oglasa, znaka.
A
Delo / iPod / Mobitel
B
Delo / iPod, božiček / Mobitel, Dars, KD group
C
Delo / iPod / Mobitel
D
Delo / iPod / Mobitel
E
Delo / iPod / Mobitel
F
Delo / iPod / Mobitel optimalen ni nobeden; še najbolj Delo (pri tem pa je vsebinsko in oblikovno škandalozna priloga KULT!)
G
Delo / Zlati Boben / Mobitel
H
Delo / Zlati Boben / Mobitel
I
Dnevnik (objektiv) / iPod / Mobitel
J
Delo/Zlati boben/Mobitel
K
delo/ipod/mobitel
L
delo / iPod / Mobitel
M
delo / Zlati boben / Mobitel

05. Kakšno vlogo ima oblikovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki?
A
Takšno, kakršno mu določijo navedeni akterji, skratka oblikovanje nima avtonomne moči...
B
VELIKO.
C
- GOSPODARSTVO - pridobiva na pomenu - pozitivna tendenca (globalizacija)
- KULTURA - najbolj kulturno ministrstvo (BIO), z estetskega stališča
- POLITIKA - v politično sfero prihaja spoznanje, vendar je še zelo v ozadju
D
JE EDEN OD POKAZATELJEV, KI LOČUJEJO ČLOVEKA OD OPICE
E
V firmah, ki proizvajajo/nudijo izdelke/storitve z visoko dodano vrednostjo je pomembnost oblikovanja prepoznana, oz. bo v prihodnje še bolj. V kulturi ima oblikovanje opaženo vlogo, vendar ne tako pomemno kot npr. ahitektura. V politiki (npr. vladi…) oblikovanje nima zadostne (nobene) vloge, oz. podpore, tu se bo zavedanje o njem tudi najkasneje uveljavilo.
F
Z vsemi tremi je vedno neločljivo ekonomsko, promotivno, afirmativno ,povezana.
Je vizualna nadgradnja v obliki specifične ” dodane vrednosti”, ki ustvarja kredibilnost, ugled, prepoznavnost, nezamenljivost, zlasti pa še vtis urejene in odgovorno naravnane družbene zavesti.
Prav dosedanji vizualni identiteti naše države manjkajo vse te naštete potrebne konotacije in po trenutni situaciji sodeč, nič ne kaže na skorajšnje zboljšanje.
G
Odgovor zavisi od "razsvetljenosti" ljudi, ki vodijo gospodarstvo, kulturo ali politično akcijo. Oblikovanje mora vedno biti v funkciji naročnika.
H
V razviti družbi občutno. Kdaj bomo postali mentalno, kulturno, gospodarsko in politično razviti?
I
Postransko in nerazumljeno. Ne sklicujejo se na pozitivno in organsko vlogo oblikovanja, govorijo zgolj o designu/dizajnu kot nekakšni "dodani vrednosti" . Sklicevanje na tuja oblikovalska (komercialna) imena (v oglasih...)
J
Veliko in vse večje ker je oblikovalec soustvarjalec družbene zavesti.
K
Če govorimo SEDAJ: marginalno po rezultatih
Bi pa lahko igralo POMEMBNO.
L
Inovacijsko, kakovostno, kulturno, tržno
M
V Sloveniji vloga ni definirana.Uradno je stroka umeščena v aranžerstvo. Sicer pa deluje znotraj trikotnika Tehnologija-Marketing-Uporabnik.

06. Kdo je pristojen za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju?
A
V principu le stroka, dejansko tisti, ki ima denar.
B
UPORABNIK 2)OSEBA S ŠIROKO KULTURNO PODLAGO TER SPECIFIČNIMI ZNANJI. NE OBLIKOVALEC!
C
- MEDNARODNA strokovna žirija (kot npr. BIO, RED DOT, IF ...)
- v končni fazi kupec
- kredibilna žirija
D
UPORABNIK
E
Vsaka stroka mora najprej sama vzpostavit vzvode za konstriktivno kritiko lastnega razvoja in rezultatov. Zaradi naravnanosti h končnem uporabniku, je trg prej ali slej kritik rezultatov oblikovanja.
F
Nikakor ne samo oblikovalci, čeprav bi ti -po naravi svojega metodološkega pristopa- morali gledati še najbolj celostno.
Oblikovanje v današnjem, izjemno kompleksnem in vzročno prepletenem okolju terja nujno interdisciplinarnost ter novoustvarjeno, postindustrijsko ravnotežje med “hard and soft values”
G
Prav bi bilo, če bi bila predvsem stroka, seveda pa je pomembno tudi stališče uporabnika.
H
Osveščen, kulturno izobražen posameznik / uporabnik.
I
Različno... Vsi, ki kakorkoli odločajo o izdelkih (temeljni kriterij je okus). Kaže, da najmanj odloča oblikovalska stroka, kar se vidi v razkoraku med idejo / načrtom in uresničitvijo.
J
Ljudje, ki to razumejo in čutijo.
K
Strokovnjaki s področja semiotike in oblikovanja.
L
Dobri oblikovalci in kritiki.
M
Oblikovalska stroka v povezavi z ostalimi strokami ,ki sodelujejo pri razvoju oz. načrtovanju novega izdelka ali storitve.

07. Kakšna je razlika med oblikovanjem in oglaševanjem?
A
To sta dve popolnoma neprimerljivi področji. Oblikovanje uporablja oglaševanje za služenje denarja & vice versa
B
DVE RAZLIČNI DEJAVNOSTI KI IMATA SKUPEN TERITORIJ.
C
- agencije reducirajo oblikovanje na privesek (fen v prašku)
- briljantne ideje morajo biti pospremljene s strokovnim oglaševanjem
D
OBLIKOVANJE UPORABNIKU REŠUJE PROBLEME
OGLAŠEVANJE JE PRAVICA VEDETI, TAKO VSAJ PRAVIJO
E
Oglaševanje pokriva del vizualnega komuniciranja, oblikovanje pa vse.
F
Oblikovanje definira vizualno pojavnost predmeta ali medija , oglaševanje pa (bolj ali manj naknadno) zagotavlja potrebni( ekonomski) interes in zlasti tržišče zanj
G
H
Oblikovanje je usmerjeno na izdelek, ki ga proizvaja (z vso potrebno podporo pri razvoju).
Oglaševanje mora ta izdelek prodati (tudi z vprašljivimi metodami ali triki).
I
Oblikovanje je realno dejstvo, oglaševanje je čedaljebolj polepšana, včasih duhovita, dostikrat lažna in zavajajoča utvara o tem dejstvu. Oglaševanje je na nek način v prednosti. Njegovi učinki so ne glede na oblikovalsko vrednost oglaševalskih izdelkov bolj sprejemljivi; kažejo se kot komercialno uspešnost oglaševanja in ne oglaševanih izdelkov.
J
V oglaševanju, ki mora govoriti naglas.
K
Ne prav posebna, razen v kvaliteti oz. nekvaliteti. Obe področji pokrivata vizualne rešitve, ki pa so lahko dobre ali slabe!
L
Oblikovanje je bistveno širša dejavnost od oglaševanja. V oblikovanju je v ospredju človek in njegove resnične življenske potrebe, ne pa predevsem komercialni uspeh in dobiček.
M
Oblikovanje vizualne komunikacije je interdisciplinarno delo, kjer naj bi imelo oblikovanje ključno vlogo v konceptnem, likovno estetskem in vsebinskem delu. Žal je oblikovanje v podrejeni vlogi, predvsem v segmentu oglaševanja oz. pospeševanja prodaje.

08. Kdo bi naj bil pristojen, da vizualno komunicira znotraj množičnih medijev?
A
Ne ostaja zgolj vizualno komuniciranje, torej je vsako komuniciranje povezava različnih znanj.
B
SOODLOČAJO RAZLIČNE PROFESIONALNE FIGURE.
C
- senzibilni, odgovorni oblikovalci, ki nimajo težav s svojim egom
D
OBLIKOVALEC
E
Kdor se zaveda kompleksnosti in odgovornosti tega dela, ima dovol znanja in izkušenj.
F
Gre za smiselno in strokovno delitev: doprinosa, dela, odgovornosti in pristojnosti: v strokovnem tisku je tozadevno že prisotna v fusnoti pod vsako akcijo ; artdirectorju pa je (čeprav ne vedno najbolj pravično) namenjena ključna funkcija
G
-
H
Nekdo, ki je strokovno in moralno usposobljen za tako odgovorno delo.
I
vprašanje ni jasno.
J
Človek, ki to zna…
K
Ljudje s tovrstno izobrazbo - oblikovalci - skupaj s profili, ki so potrebni za uspešno rešitev vizualnih problemov.
L
Dober oblikovalec v sodelovnju drugimi komunikacijskimi strokovnjaki, če to zahteva obseg in kompleksnost naloge.
M
Predvsem oblikovalska in ostale stroke, ki so potrebne za kvaliteten končni rezultat.

09. Kakšen spekter znanj potrebuje oblikovalec?
A
Kreativno, tehnološko, komunikološko....
B
SOCIOLOŠKA, PSIHOLOŠKA, ZGODOVINSKA, EKONOMSKA, THENIČNO-PROFESIONALNA ITD.
C
- čim širši
- naknadna specializacija in poglabljanje
- postavljanje stvari v kontekst
D
NAJPREJ MORA BITI ČLOVEK
POTREBUJE TALENT, ODPRTE OČI IN ZELO PRAV MU PRIDEJO METODOLOŠKA OBLIKOVALSKA ZNANJA
E
Za oblikovalca so ključna čustvena intiligenca, zmožnost sinteze in zicleder. Poleg tega je pomebna čim večja razgledanost, likovna znanja, družboslovno humanistična znanja, ekonomska znanja, tehnološka znanja, organizacijsko vodstvena znanja…
F
Predvsem informiranost. kdaj, kje in kako pritegniti potrebne sodelavce specifičnih področij k projektu.
Obseg danes potrebnih znanj je v večini primerov prevelik za obvladovanje teh, hitro se razvijjjočih, s strani enega samega človeka. ostaja pa vedno oblikovalec v funkciji vsklajujočega “dirigenta” v takem teamu.
Kako pa nujno zagotoviti v takem teamu potrebno inovativnost, s tem se še najbolj iukvarjata psihologija in menagment ustvarjalnosti, zato bi ju moral prav oblikovalec kar najbolj poznati.
G
Industrijski oblikovalec mora biti predvsem razgledan človek s širino, ki se zaveda okolja, v katerem živi in se nanj odzivati, ki zna opazovati, in prisluhniti potrebam uporabnika.
Oblikovanje je proces, ki ga zaznamuje raziskovalna, analitična faza, ki vključuje izdelavo raziskav trga, ergonomije, tehnologije, materialov, izračune, ocene.....in ravno to loči industrijsko oblikovanje od drugih strok, tudi od umetnosti.
Industrijski oblikovalec mora obvladati celoten proces.
Tudi občutek za formo in material se razvija v nenehnem študijskem procesu.
H
Najprej široka in splošna razgledanost, strokovna usposobljenost na ožjem področju dela, razumevanje procesov izvedbe, mojstrstvo in tehnična usposobljenost, etični odnos do lastnega dela (moralnost)
I
vsa kompleksna znanja, ki zagotavljajo učinkovito oblikovalsko (vizualno) in fizično (funkcionalno, ergonomsko, tehnološko ...) smotrno formulacijo izdelka oz. oblikovalske naloge.
J
Velik, vse večji, ker je oblikovalec soustvarjalec družbene zavesti.
K
Raznovrsten ali pa vsaj močna analitična znanja, povezana z likovnimi in seveda osnovno lastnost - splošno radovednost in (navdušenje)
L
-
M
Oblikovalec naj bi poleg svoje osnovne vloge deloval tudi kot povezovalec znotraj razvoja novega izdelka ali storitve, zato potrebuje širok spekter osnovnih znanj na področju Umetnosti, Družboslovja, Naravoslovja,Tehnike in tehnologije.

10. Kakšna je vloga teorije v izobrazbi oblikovalca?
A
Bistvena, sicer zapade pod vpliv aktualnih trendov, običajno kratkega veka
B
TEMELJNA.
C
Teorija brez prakse je jalova, praksa brez teorije je slepa.
D
NI DOBRE PRAKSE BREZ DOBRE TEORIJE IN NI DOBRE TEORIJE BREZ DOBRE PRAKSE
E
Teoretsko znanje je pomembno, vendar je še pomembnejša zmožnost prelivanja tega znanja v prakso, v konkretne izdelke…
F
Bistveno podcenjena in delno estesko preenostranska;, saj je za večino študentov študijski čas tudi edini teoriji (nujno)tozadevno naklonjeni. in le malo jih je, ki jih ta kasneje v raskavi praksi še toliko zanima, da si zanjo tudi vzamejo potrebni čas.
Študentje v predmetnikih preradi iščejo “zveličavno formuločim bolj”uporabnih napotkov” za vse primere (in vse čase); kar je seve v današnjih, bliskovito se menjajočih parametrih kratkovidno. Tu še vedno velja svetopisemska prispodoba :”ne dati ljudem ribe, amG jih naučiti, kako se te lovijo!”
G
Oblikovalec, ki je brez dobre izobrazbe na teoretičnem področju, ni oblikovalec, temveč zgolj obrtnik oz. izvajalec. Oblikovalec mora argumentirati svoje delo ter ga postaviti v širši družbeni kontekst.
Brez teorije ne more suvereno postaviti niti izhodišč svojega dela.
Poleg likovnih in oblikovalskih teorij je vsekakor nujno pomembno poznavanje področja, v katerem oblikovalec deluje, kot tudi njegova splošna razgledanost.
H
Zelo velika. Predpogoj za načrtovalsko delo, Analiza preteklih izkušenj, kreativna uporaba teh znanj, razvijanje miselnega sistema in razumevanja, predvidevanje učinkov.
I
Ročnost in talent sama po sebi ne zagotavljata ničesar- tudi v oblikovanju ne.
J
Velika, vse večja (iz istih razlogov)
K
Je osnovenga pomena, oz. potrebno je vedeti kaj je že bilo narejeno, da vemo, kaj narediti naprej.
L
-
M
Predstavlja pomemben del v izobrazbi in delovanju oblikovalca.

11. Kakšna je vloga in pomen interdisciplinarnega teoretskega obravnavanja oblikovanja za izobraževanje in stroko?
A
Drugačnega obravnavanja itak ni, torej...
B
POMEMBNA. VSAKA RAZVITA DEJAVNOST IMA SVOJO TEORIJO OZIROMA TEORETSKE ŠTUDIJE (ne razumem izraz  "interdisciplinarnost"v tem kontekstu?
C
Oblikovanje je že po svoji naravi interdisciplinarno; oblikovalec se mora biti sposoben vpeti v vsa znanja: marketing, tehnologijo, produkcijo, ergonomijo ...
Povezovanje različnih informacij v eno samo obliko - koncept.
D
OBLIKOVANJE NI SAMO SEBI NAMEN, NJEGOVI UPORABNIKI SMO VSI, TOREJ JE INTERDISCIPLINARNA RAZPRAVA EDINA LOGIČNA ZA POT V PRAVO SMER
E
(vprašanje je dvoumno???) Oblikovanje je v osnovi interdisciplinarna stroka. Končni output nastane v trikotniku oblikovanje/naročnik/trg ali z drugega zornega kota, v trikotniku oblikovanje/kapital/proizvodnja. Če ni naročnika s svojimi problemi/zahtevami in uporabnika s svojimi zahtevami oblikovanja ni.
F
Odgovor je že vsebovan pod 9) in 10);
G
Velika…. Oblikovanje je tesno povezano z vsakim področjem človekovega bivanja ..
H
Naloge so večinoma zelo kompleksne. Sposobnost komuniciranja z različnimi profili strokovnjakov, sposobnost sinteze, neprestano učenje in izpopolnjevanje.
I
Sodobno oblikovanje, posebej reševanje programsko kompleksnih in konceptualnih oblikovalskih nalog lahko ustvarjajo samo v ustvarjalnem ustroju in prepletu interdisciplinarnega in večdisciplinarnega sodelovanja. To se mora reflektirati tako v strokovnem izobraževanju, kot tudi v vsebinski in programski odprtosti oblikovalske stroke.
J
Velika, vse večja (iz istih razlogov)
K
Tudi osnovnega pomena.
L
-
M
Oblikovanje je izrazito interdisciplinarna aktivnost zato je interdiscplinarno teoretsko obravnavanje oblikovanja izrednega pomena za nadaljni razvoj in umeščenost stroke.

12. Kakšna je vloga in pomen povezovanja teorije in prakse za izobraževanje in stroko?
A
idem vprašanje 10
B
ISTO KOT V TOČKI 10. PRAKSA IN KONKRETNI REZULTATI IMAJO PREDNOST.
C
Ali imamo "up to date" v teoretičnem znanju?
D
V OBLIKOVALSKEM PROCESU, KJER ANALIZI SLEDI SINTEZA JE PREPLET TEORIJE IN PRAKSE TAKŠEN, DA TO ŠE V KAMASUTRI NE VIDIŠ
E
Ključna. Zaradi vitalnosti in aktualnosti obeh področij je potrebna stalna izmenjava med teorijo (izobraževanje…) in prakso (profesionalno delo…). Premalo je vzpostavljeno še tretje področje: kritika. Stroka se oblikuje na podlagi vseh treh.
F
Bodočo strokovno uspešnost bo zagotovonajbolj pogojeval princip permanentne edukacije,kot trajne nadgradnje znanja,zato moramo nanjo , z manj enciklopedičnih znanj in več metodologij, navajati prihajajoče generacije oblikovalcev
G
Nujna… Op.: Ali niso vprašanja preveč sugestivna?
H
Brez te navezave ni mogoče kvalititno napredovanje v izobraževanju in stroki.
I
V smeri teorije oblikovalskega načrtovanja še ne razmišljamo...
J
Velika, vse večja (iz istih razlogov)
K
Tudi osnovnega pomena.
L
-
M
Oblikovalska stroka je vedno povezovala teorijo različnih strok in prakso v izobraževanju in profesionalni praksi.

Ankete / javnost:bivši študenti

1. Kaj je oblikovanje?
A
Oblikovanje je človeku naravna praksa oziroma proces, kjer se, glede na vnaprej podana izhodišča in sredstva, premišljeno, logično, sistematično in sosledno doseže željene cilje. Ta proces kontrolira in vpliva na formo in funkcijo.
B
Zahtevno vprašanje. Ob poplavi razlag, se trenutno najbolj strinjam z definicijo, ki jo je pripravilo stanovsko združenje ICSID.
ICSID-ova definicija oblikovanja:
Namen
Oblikovanje je ustvarjalna dejavnost, katere namen je vzpostavitev mnogoterih lastnosti predmetov, procesov, storitev in sistemov skozi ves njihov življenjski ciklus. Oblikovanje je torej osrednji dejavnik inovativne humanizacije tehnologij in temeljni dejavnik kulturne in ekonomske izmenjave.
Naloge. Oblikovanje razkriva in vrednoti strukturna, organizacijska, funkcionalna, izrazna in ekonomska razmerja. S tem želi:
poudarjati globalni trajnostni razvoj in zaščito okolja (globalna etika);
nuditi dobrobit in svobodo vsej človeški skupnosti, posameznim in kolektivnim končnim uporabnikom, proizvajalcem ter akterjem na trgu (družbena etika);
podpirati kulturne različnosti kljub globalizaciji sveta (kulturna etika);
ponujati produkte, storitve in sisteme z oblikami, ki odražajo njihovo kompleksnost (semiologija) in so z njo skladne (estetika).
Oblikovanje se ukvarja s produkti, storitvami in sistemi, ki jih ustvarjajo sredstva, organizacija in logika industrializacije – a ne le tedaj, ko gre za serijske procese. Pridevnik »industrijsko«, ki spremlja besedo oblikovanje, je povezan z izrazom industrija ali s pomenom produkcijskega sektorja ali njenim starim izrazom, »podjetno dejavnostjo«.
Oblikovanje je torej dejavnost, ki vključuje širok spekter poklicev in kjer sodelujejo tako izdelki, storitve in grafika, kot tudi interier in arhitektura. Te dejavnosti naj združno in v soglasju z drugimi sorodnimi dejavnostmi poudarjajo vrednoto življenja.
Izraz oblikovalec/oblikovalka se torej nanaša na posameznika ali posameznico, ki izvaja intelektualno dejavnost, ne pa zgolj obrtno pomoč ali servis podjetništvu.
C
Človeška aktivnost (to design), ki vodi do končnega rezultata (design).
D
Oblikovanje je (iz SSKJ, pod geslom dizajn): dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom.
E
Oblikovanje je proces realizacije dolocenega koncepta v obliki vidnega sporocila.

2. Kaj je dobro oblikovanje?
A
Dobro oblikovanje je ustrezno oblikovanje. Proces, lahko rečemo, je ustrezen, kadar v polno rešuje izhodiščno problematiko, se poslužuje skrbno izbranih sredstev in dosega vse zastavljene cilje. Samo skozi to optiko ga lahko tudi objektivno ocenjujemo in v igri trojice (izhodišč, sredstev in ciljev) oblikovanje postane kreativno oziroma ustvarjalno početje.
B
Dobro oblikovanje uresničuje cilje in naloge zgoraj podane definicije.
C
Dobro oblikovanje je tisto, ki upošteva okoljske, ekonomske, družbene, politične in tehnološke aspekte ter jih inkorporira v končen rezultat. Rezultat pa je lahko samo ustrezen ali neustrezen.
D
Dobro oblikovanje upošteva dane okoliščine (okolje, material, kontekst), kjer oblikovani izdelek nastaja, upošteva temeljna vodila oblikovanja (zasnova, tipografija, izvedba) in jih krši, če s tem pripomore k končni kvaliteti izdelka.
In še: "Najpomembnejša uporaba posebnega talenta je kreativnost in veščina pri uravnovešanju komunikacijske potrebe naročnika z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi posledicami njegovega ali njenega oblikovalskega dela. Oblikovalci, skupaj z drugimi poklici, imamo odgovornost da ne oškodujemo nikogar." - Print design and Environmental Responsibility, AIGA, 2003.
E
Prepoznavanje “dobrega“ oblikovanja je v veliki meri rezultat subjektivne presoje. Naceloma je dobro oblikovanje tisto, ki je na uspelo realizirati sporocilo, dolocenega koncepta na adekvanten nacin. Torej vidno sporocilo ucinkovito izraža idejo sporocevalca.

5. Kakšno vlogo ima oblikovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki?
A
Oblikovanje kot stroka je podporna vsem. Nudi jim ustrezne rešitve na komunikacijske (prepoznavnost, učinkovitost, distinktivnost, jasnost, enovitost…), proizvodne (produkti, proizvodno upravljanje, raziskava materialov in konstrukcij…), procesne (optimizacija procesov izdelave / porabe, logistika, upravljanje s CGP, komunikacijske uskladitve med organizacijsko in vizualno identiteto…), organizacijske (sklopi CGP, efektivna komunikacija med posameznimi organizacijskimi deli, jasne hierarhije…), birokratske (jasna in razločna davčna napoved, obrazci, položnice…)... problematike. V kulturi pa ima oblikovanje dvojno vlogo - predstavlja in je predstavljen. Ne smem zanemariti še krasitvene vloge (styling). Oblikovanje je vsakdanja praksa znotraj današnje družbe s potencialom, da postanejo deli in produkti te prakse del visoke umetnosti v polnem pomenu.
B
Disciplina, ki temelji na izhodišču ustvarjati danes za jutri, tako na zavedni kot nezavedni ravni soustvarja razvoj družbe. Vloga oblikovanja je torej nadvse politična in izredno odgovorna. Žal pa se tega večji del oblikovalcev ne zaveda in posledično pomaga soustvarjati napačno podobo oblikovanja v družbi. Ta največkrat temelji na dojemanju oblikovanja kot zgolj estetsko komercialnega atributa.
C
Gospodarstvo
Trenutna vloga oblikovanja v gospodarstvu pri nas
V okviru gospodarstva se o oblikovanju zmotno govori zgolj kot o dodani vrednosti in se ga s tem potiska v domeno oddelkov za trženje. Oblikovanje pa je v podjetjih vedno prisotno. Neoblikovanih stvari ni, so samo primerno in manj primerno oblikovane. Ko se generalni in finančni direktor pogovarjata o zmanjševanju stroškov skozi zmanjšanje števila sestavnih delov izdelka, sta v oblikovalskem procesu, ne glede na to, da oblikovalca ni zraven. Prepoznavanje potrebe po oblikovanju je v visoko konkurenčnih podjetjih relativno veliko, manjša podjetja pa se zaradi kratkoročnega pozitivnega učinka raje poslužujejo oglaševanja.

Pozitivna vloga oblikovanja v gospodarstvu
Uspešno inkorporiranje oblikovanja v podjetje in njegovo delovanje dolgoročno pozitivno vpliva na ugled podjetja, tržni delež, dobiček in posledično na rast delnice.
Poleg tega doprinese oblikovanje v gospodarstvu k različnim novim ali izboljšanim metodam pri delovanju podjetja in njegovega R&D-ja; npr. z raziskovanjem skozi oblikovanje in sistematizacijo procesov, ki se direktno nanašajo na oblikovanje.

Kultura
Ker v vprašanju ni navedeno, ali gre za kulturo v širšem (način življenja ljudi) ali za kulturo v ožjem pomenu (intelektualna in umetniška aktivnost), bom skušal zajeti obe.

Trenutna vloga oblikovanja v kulturi pri nas
Zmotno prepričanje, da je vsakršno oblikovalsko delo kulturni artefakt, izvira iz planskega gospodarstva, kjer se primernega oblikovanja ni prepoznalo kot ene izmed ključnih aktivnosti za delovanje podjetij. Zato so bile kulturne institucije ne samo glavni naročnik, ampak tudi zaščitnik oblikovalskih del. Posledica tega je, da se v večji meri na oblikovanje gleda kot na nekaj, kar spada pod kulturno ministrstvo in v galerije. S tem se oblikovanje izvzame iz širšega konteksta, postavlja se ga kot zgolj kot artefakt visoke kulture, obenem pa se mu odvzema potrebne gospodarske in širše družbene konotacije.

Vloga oblikovanja v kulturi
Oblikovanje je komunikacija in in ima zato vpliv na življenje posameznikov in skupin, torej vpliva na kulturo. Obenem je aktivnost, katere posledice pomagajo načrtno ali nenačrtno označevati in ločevati visoko kulturo, popularno kulturo in subkulture.

Politika
Politično zavedni oblikovalci s svojimi izdelki lahko vplivajo na politične in družbene spremembe, torej so politično aktivni. Obenem družbo lahko izboljšujejo z oblikovanjem za posebne družbene potrebe (npr. oblikovanje, ki pomaga prepoznati probleme marginalnih družbenih skupin, starejših in invalidov ter na državni ravni ponudi ustrezen način za njihovo reševanje).
Za ponazoritev primer oblikovanja v preseku medsebojnih vplivov:
- Formalna politika preko političnega delovanja vpliva na gospodarstvo z namenom, da s pomočjo oblikovanja pripomore k izboljšanju kulture, dolgoročno to vpliva na izboljšanje gospodarstva, hkrati pa to koristi tudi politiki (Finski primer).

V kontekstu oblikovanja so omenjene teme le del širšega oblikovalskega pristopa, ki vključuje družbena, okoljska, politična, tehnološka in ekonomska vprašanja.

D
Če prenesem definicijo oblikovanja (geslo iz SSKJ) v kontekst gospodarstva, je naloga (dobrega) oblikovanja zagotavljanje (proizvodnja, komuniciranje) kakovostnih izdelkov, ki zagotavljajo ekonomsko stabilnost naročniku (gospodarstveniku) in višjo kakovost bivanja uporabnika oblikovanega izdelka. Oblikovanje v kulturi in politiki mora biti vzor/učitelj/kazalec napredka, zagotavljati mora najvišjo raven kakovosti oblikovanih sporočil in s tem višati splošno oblikovalsko kulturo med ljudmi (kasneje odjemalcev oblikovanih izdelkov).
E
Oblikovanje je dejavnost, ki sodi bolj med gospodarske dejavnosti kot umetnost. Hkrati pa je pa je ucinkovita in ustrezna uporaba oblikovanja v javnem življenju izraz kulture dolocene družbe.

6. Kdo je pristojen za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju?
A
Inteligentni ljudje, ki razumejo in se spoznajo na izhodišča, procese, sredstva in cilje. Nikakor ne samo oblikovalci, saj je feedback v razvoju isto pomemben kot izhodišča pri zasnovi. Sicer pa je potrebno ocenjevati specifično glede na projektno problematiko in ocenjevalsko ekipo po potrebi razširiti. Idealno ocenjevalsko ekipo bi tako sestavljala polovica ljudi iz dominantne stroke pri projektu (v primeru tega vprašanja pač oblikovanje), ostala polovica pa se razdeli na ostale zainteresirane javnosti.
B
Kdo je pristojen za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju?
Odgovor na to vprašanje zavisi od številnih dejavnikov in izdelka, ki ga ocenjujemo. Miljenko Licul je ob nedavnem razpisu večkrat ponovil: grafični oblikovalec naj ne ocenjuje jadrnic in enako velja za oblikovalca jadrnic, ta naj ne ocenjuje grafičnega oblikovanja. (Opomba: ocene pod točkama 3. in 4. so v celoti subjektivne.)
C
Predvsem tisti, ki poznajo ozadje in proces nastajanja konkretnega ocenjevanega oblikovalskega izdelka in poznajo različne načine za objektivno vrednotenje z več različnih pogledov. Bistveno vprašanje pri tem je, kaj se ocenjuje. Objektivna ocena, ki vključuje vse zgoraj naštete vidike (5. vprašanje) je na podlagi pomanjkljivih parametrov nemogoča.
Predvsem ne smemo izključiti dejstva, da ocenjuje lahko vsak, ki mu je konkreten oblikovalski izdelek namenjen. Vprašanje je le, do kam sega vpliv njegove sodbe.
D
Vsaka neodvisna in neprofitna ustanova, katere sestavni členi so posamezniki z dovolj širokim spektrom znanja, da oceno kakovosti posameznega oblikovanega izdelka zmorejo podati na podlagi primerjave s celoto).
E
Cevlje sodi naj kopitar.

7. Kakšna je razlika med oblikovanjem in oglaševanjem?
A
Oblikovanje je zasnova oz. načrtovanje, oglaševanje pa aplikacija oz. izvedba. Poleg pa ima oblikovalska praksa izredno širok diapazon - od vidnih sporočil, prek industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanjem notranjščin (interior design), do povsem avtorskih izrazov z uporabo grafike kot slikarske tehnike (pa še bi lahko naštevali). Najbližje z oglaševanjem je oblikovanje vidnih sporočil. Oblikovanje se ukvarja z veliko širšo prakso (komunikacija, razvoj, uporaba, namen, forma…), oglaševanje pa to povzema s specifičnim ciljem, vezanim na trg. Oblikovanje ima več različnih ciljev, oglaševanje pa ima ciljev veliko manj in so bolj specifični. Oblikovanje pristopa k rešitvi s stališča problema in skuša čim bolje definirati problem ter ga nato rešiti, oglaševanje pa se vseskozi ukvarja z vnaprej določeno problematiko opaznosti, enovitosti, všečnosti, dostopnosti in prepoznavnosti ter samo išče drugačne (niti ne nove, kaj šele kreativne) načine, ki navidezno rešujejo te probleme. Pri oblikovanju so temelji inovacija, analiza in raziskava, pri oglaševanju pa predvsem recept - od tod tudi razlika med številom vpisnih mest na posamezni študij.
Pri oblikovanju cilje in procese narekuje projektni problem in so enoviti za vsak projekt, pri oglaševanju pa je problem vedno isti in se zato cilji in procesi podrejajo monotoni problematiki - presečna množica oblikovanja in oglaševanja je izredno majhna, čeprav pa danes najdonosnejša. Tako je v praksi. V teoriji pa se definicija oglaševanja izredno približa definiciji študija vidnih sporočil, kar je povsem logično, saj iz (med drugim) nje izvira. V zadnjem času pa smo tudi priča mislim, ki oblikovanje vidnih sporočil postavljajo pod domeno oglaševanja in tako skušajo oglaševanje definirati kot krovni termin.
B
Steven Heller za mnoge grafične oblikovalce postavi polemično tezo s trditvijo, da je oglaševanje mati grafičnega oblikovanja. Zato, da ne začnem prepira o kuri in jajcu, naj podam še misel, ki odgovori na vprašanje. Po Mervynu Kurlanskyem naj bi bilo oblikovanje osnovano na dolgoročnem razmišljanju, medtem ko je oglaševanje največkrat kratkotrajno orientirano, saj potrebuje takojšen odziv. Seveda, podobno kot pri oblikovanju, so tudi v oglaševanju izjeme.
C
Oglaševanje oglašuje produkte oblikovanja s sredstvi, ki so rezultat oblikovalskega procesa in pri čemer si pomaga z oblikovanjem. Konkretno - izdelava celostne grafične podobe in izdelka sta procesa, ki se zgodita pred oglaševanjem. Šele v zadnji fazi razvoja celostne grafične podobe nastopi oglaševalska agencija, ki dobi stalnice cgp, z namenom, da jih uporablja v oglasih. V zadnji fazi razvoja izdelka nastopi njegovo oglaševanje. Torej je oglaševanje končna faza oblikovanja, pri čemer v razvoju oglasov nastopi oblikovanje. Žal se ga večkrat pojmuje zgolj v tej vlogi.
D
Če je oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom, je oglaševanje proces sporočanja na podlagi (s pomočjo) tega predmeta.
E
Oblikovanje in oglaševanje sta samostojni in neodvisni stroki. Del oblikovalske stroke je zastopan tudi v oglaševanju, vendar to ne pomeni, da je oblikovanje v celoti podsistem oglaševalske stroke.

8. Kdo bi naj bil pristojen da vizualno komunicira znotraj množičnih medijev?
A
Nisem prepričan, da razumem to vprašanje. Znotraj množičnih medijev "vizualno komunicira" oz. vidno sporoča prav vsako vidno sporočilo. Ne vem, kako naj bi bil npr. plakat bolj pristojen vidno sporočati kot wobbler ali TVspot... Če misliš vprašati kdo bi bil pristojen za ustvarjanje vidnih sporočil, pa je odgovor spet odvisen od specifičnega medija - ne more biti vsak oblikovalec režiser, masker, scenec ali animator. Vsekakor pa je posvet s strokovnjakom s področja vidnih sporočil dobrodošel, prakse pa so si dovolj sorodne, da je konsenz možen.
B
Vsaka izključujoča (ali v našem primeru selektivna) politika se največkrat konča slabo. Vsekakor pa ni za zanemarit že navedeno Liculovo misel, ki jo dodatno podkrepi Neville Brody: dejstvo, da nas zna večina brati in pisati, še ne pomeni, da smo vsi pisatelji.
C
Kljub želji totalitarnih estetov in komunikacijskih aktivistov po tem, da bi dejansko kdo moral biti pristojen za karkoli takega, moram spomniti, da živimo v 21. stoletju, kjer internet kot množični medij omogoča demokratično komunikacijo sleherniku (ob tem ne bom problematiziral želje nekaterih po nadzoru nad njim, ker se odgovor lahko preveč raztegne). Obenem poznamo in odkrivamo nove kanale in posege za demokratično komunikacijo, torej je nadzor v splošnem nepotreben. Če pa bi konkretizirali vprašanje na javno televizijo, pa odgovor ne bi bil enak.
D
Vizualno komuniciranje mora biti omogočeno komur koli.
E
Tisti, ki je za to strokovno usposobljen in ima reference na podrocju VK, ki potrjujo odlicnost njegovega dela.
To pa niso ne predsedniki uprav, ne ministri, ne gra cni tehniki, ne veterinarji...itd

9. Kakšen spekter znanj potrebuje oblikovalec?
A
Znanja v smislu trivije (osnovna, srednja šola, masovni faksi - po domače piflanja) dober oblikovalec ne potrebuje veliko. Predvsem so bistveni razumevanje, razgledanost, inteligenca, intuicija, konceptualna, stvarna in likovna pismenost ter lateralno in strukturalno mišljenje. Nobenega od znanj, ki jih koristi oblikovalec ti ne more dati šola - ona ti jih lahko le pomaga razviti. Vsa ostala "obrtniška znanja" - tisk, risanje, slikanje, računalništvo, študij konstrukcij, modelarstvo &c. ti sama po sebi ne pripomorejo nič, pa še osvojiš jih sproti - ob načrtovanju in reševanju problemov. Vsekakor pa je v glavi dobrega oblikovalca vsako znanje dobrodošlo, saj pomaga pristopiti k problemu s svojega stališča (znanje biologije samo po sebi ne pomaga, ko pa govorimo o sistemskih razvojih znajo npr. evolucijski principi še kako koristiti).
B
Sky is the limit. Film kot je Odiseja 2001 pa dokazuje, da lahko presežemo tudi tega.
C
Oblikovalec potrebuje interdisciplinarna znanja, ki pokrivajo področja družbe, okolja, politike, tehnologije in tehnike ter ekonomije.
D
Oblikovalec mora poleg svojega poklica in znanj, ki so potrebna zanj, nujno obvladati kar se da širok spekter znanj, da svoje delo zmore postaviti v kontekst. Znanja se prilagajajo okolju, kjer oblikovalec deluje.
E
Oblikovalec mora biti v osnovi: a) široko razgledana oseba, b) oseba, ki se nikoli ne neha izobraževati na razlicnih podrocjih. Koristno pa je znanje iz podrocja humanisticnih ved.

10. Kakšna je vloga teorije v izobrazbi oblikovalca?
A
Teorija pomaga razlagati in utemeljevati prakso. Zavedati se moramo, da je teorija vedno pisana v retrospektivi in iz nje same ne more nič izhajati. Novi premiki v družbi, gospodarstvu zahtevajo nove pristope k reševanju problemov in te narekujejo nove metode in modele. Šele ko so ti modeli pred nami (že ustvarjeni), jih prične teorija razlagati - nobena teorija še ni uspešno napovedala prihodnosti, zato jo jemljem kot izredno zanimiv del naše stroke a hkrati z izredno skepso, saj teorija sledi, oblikovanje pa je po naravi ustvarjalno. Bistvena je pri razumevanju, razlaganju in vrednotenju ustvarjenega dela.
B
Delo brez teorije, oblikovalca dolgoročno pripelje do točke, ko dela stvari, ne da bi bil sposoben odgovoriti na vprašanje zakaj. Če si ponovno izposodim misel Kurlanskya: »Ljudje so poskušali leteti več stoletij in nenadoma se je zgodil preobrat in danes je letenje nekaj povsem normalnega. Upam, da bo prišel čas, ko bomo teorijo začeli tudi prakticirati. Do takrat pa je pomembno, da imamo ideal, kateremu se na inteligenten način približujemo.« Seveda pa je, če ne že nujno, vsaj dobro, če ta ideal poznamo.
C
Predvsem ta, da poda oblikovalcu širši pogled na okolje in njegovo delo v njem.
D
Vsakdo, ne le oblikovalec, ki se ukvarja s prakso, mora poznati tudi teorijo, ki mora biti temelj izobrazbe.
E
Parcialna. Na tej tocki je potrebna odlocitev med akademsko in profesionalno kariero. Vcasih je teorija zgolj referencna tocka. Izobraževalna institucija z vec prakse kot teorije ni nujno slabša od tiste, ki ima vec teorije. Verjetno pa proizvajata nekoliko drugacne diplomante.

11. Kakšna je vloga in pomen interdisciplinarnega teoretskega obravnavanja oblikovanja za izobraževanje in stroko?
A
Stroki bi interdisciplinarna teoretska obravnava še posebej koristila, izobraževanju pa malo manj, razen če bi radi vzpostavili NeueNeueBauhaus. Glede na to, da je študij oblikovanja prej osebnostni razvoj kot pa prejemanje znanj, metod in podatkov, sam študent težke interdisciplinarne obravnave tega, kar študira, ne potrebuje - njemu naj bi bila prihranjena argumentacija kaj počne v teoretskem smislu. Za predstavnike stroke pa je to nuja, če se želijo predstavljati kot stroka in ne zgolj kot obrtniška praksa.
B
Zdi se mi ključno. V tujini na vedno več stanovskih kongresov in seminarjev vabijo strokovnjake in predavatelje iz področij kot so filozofija, psihologija, komunikologija, antropologija in ostalih mejnih strok. Dejstvo je, da oblikovanje aktivno soustvarja življenje vsakega izmed nas. Preden se bomo tega oblikovalci zavedli, se zna zgoditi, da bo v družbi prevladala misel Jerneja Repovša, da je: »oblikovanje preveč pomembno, da bi ga prepustili oblikovalcem.« Res pa je, če bomo nadaljevali z aroganco in neodgovornostjo, bomo namesto, da bi reševali problem, tega še naprej soustvarjali.
C
Enaka, kot za oblikovalsko prakso: ključna in predvsem neizbežna. Hkrati pomanjkljivi in vedno razvijajoči se oblikovalski teoriji kaže ogledalo, jo preverja in postavlja v širši okvir. V nesamozavestni stroki, kakršna je oblikovanje, vlada set pravil in zakonov, ki jo ločuje od drugih strok. Skozi interdisciplinaren teoretičen pristop se tkejo vezi, ki pomagajo tudi v praksi, kar posledično krepi stroko in zamanjšuje možnost nesoglasij zaradi medsebojnega nepoznavanja. Z interdisciplinarnim teoretičnim pristopom ne mislim samo učenja drugih teorij, ampak predvsem konkreten stik s študenti drugih fakultet in tudi skupno raziskovalno delo.
D
Stroka in izobraževanje morata izobraževanca naučiti ''kako uloviti ribo'' in mu ne ''ujeti ribe''. Študij mora izobraževanca spodbujati k lastnemu delu, k individualnemu učenju in raziskovanju, da se bo izobraževanec znal postaviti v kontekst – v okolje, v katerem bo v določenem trenutku življenja deloval (in si sam poiskal manjkajoča znanja). Če bo deloval v oglaševanju, naj poišče znanja s področja oglaševanja, ko bo oblikoval izdelek za astronome, naj si poišče znanja s področja astronomije.
E
Na akademski ravni odlična in zaželjena. V praksi pa so potrebne natancne de nicije dejanske usposobljenosti razlicnih strokovnjakov. V Sloveniji je prevladajoc podcenjevalni odnos do oblikovalske stroke kar je pogosto razlog za neucinkovito partnersko sodelovanje. Znacilna ugotovitev je, da so “oblikovalci pac težavni”.

12. Kakšna je vloga in pomen povezovanja teorije in prakse za izobraževanje in stroko?
A
Bistvena je povezava s trgom, koristniki, uporabniki - real world problematiko. Študij in stroka morata biti najmanj prva, če že ne predvideti oblikovalske problematike naslednje generacije. Prav lepo je poslušati, kako najboljši je bil Paul Rand, a kaj, ko ti to danes ne koristi drugače kot za zgodovinsko dojemanje razvoja oblikovanja in vloge oblikovalca v določeni družbi določenega časa. Teorija je v službi prakse in ne obratno, zato naj se praksa čim prej loti problematik, ki so povsod okoli nas, teorija pa naj jih razlaga, argumentira, klasificira in razume. Da bi bila teorija predpogoj se absolutno ne strinjam - dober dokaz za to, koliko dobremu oblikovalcu koristijo znanja in teorije so t.i. naturščeki; v svetu vrhunskih oblikovalcev je izredno veliko število ljudi, ki niso nikdar stopili v oblikovalsko šolo in izhajajo iz najrazličnejših ozadij, dosegajo pa vrhunske rezultate. To še bolj dokazuje tezo, da je kvaliteten oblikovalec najprej profilno ustrezen (prava oseba, tip), šele za tem izobražen (kar pride samo po sebi, saj je firbec integralen del dobrega designerja :).
opomba: znanja se ne pridobi samo v instituciji... oblikovalce uvršča kot pasivne Realworld se ustvarja
B
Glej odgovora na vprašanji št. 10 in 11.
C
Praksa se skozi teorijo preverja, hkrati se teorija preverja skozi prakso. Ustrezno razmerje omogoča definiranje idealnih modelov, ki služijo v izobraževalnem procesu. Oblikovanje iz 60. let je namenjeno svetu, kakršen je bil v 60. letih. Praksa zato pomaga pri stiku z realnostjo, izpostavlja vprašanja, ki se nanašajo na specifiko okolja in časa. Ob tem je potrebno oceniti, kdo vse nastopa kot praksa in skušati zajeti čimveč pogledov.
Namen izobraževanja v oblikovanju ni, da odpre glavo in vliva vanjo znanje, temveč podajanje različnih informacij in odkrivanje posameznikovih zmožnosti in interesov. Teorija in praksa jih skupaj pomagata najti več, kot vsaka zase, edina bojazen je pretiran poudarek samo enega pogleda. Naj si bo to samo ena vrsta teorije, ali samo praksa, ki se udaja zakonitostim trga.
D
Zgolj praksa omogoči obvladovanje ozko specializiranega reševanja problemov: ''uloviti sardino'', ''uloviti jeguljo'' in ''uloviti tuno'', medtem ko teorija ponudi cel proces ''kako loviti''. Razlika med ''loviti'' in ''uloviti'' je precejšnja, zato je nujno poznavanje obeh možnosti, teorije in prakse. Stroka in izobraževanje s tem pridobita večji splošen''ulov'' in hkrati omogočita znanje prenašati prihodnjim rodovom.
E
Izobraževalna institucija in stroka naj bi bili povezani. Zgraditi morata most vzajemnega sodelovanja. Tu se interesi dopolnjujejo. Zdi se, da ALUO ni nikoli uspela vzpostaviti te povezave, delno tudi za to, ker oglaševalske agencije niso tisto, kar bi lahko imenovali stroka.