ankete / javnost:zunanja

01. Kaj je oblikovanje?
A
Oblikovanje = ustvarjalnost in idejna širina
B
ustvarjanje, dajanje oblike idejam in stvarem
C
Dejavnost, ki najrazličnejšim objektov dvigne estetsko, pa tudi uporabno vrednost.
D
Oblikovanje je proces (ali metoda) za materialzacijo idej, njihovih pomenov in emocij, pri tem si besedo ideja razlagam kot potrebo po spremembi ...
E
Najbolj preprost odgovor ponuja dvojnost natura – kultura; oblikovanje je torej vse, kar je povezano s človekovim posegom v naravno stanje stvari.
F
Oblikovanje je vsako delovanje, ki prispeva, da je vse kar nas obdaja vizualnega in je delo človeka, uporabno.

02. Kaj je dobro oblikovanje?
A
Je ali pa ga ni .. vmes ni prav veliko.
B
Dobro oblikovanje je pametno, premišljajoče in odpirajoče. Dobro oblikovanje veli k budnosti, angažiranosti in morda novim premislekom in bogati okolje.
C
Dejavnost, ki najrazličnejšim objektov VISOKO dvigne estetsko, pa tudi uporabno vrednost.
D
Dobro oblikovanje je tisto, ki v svojem procesu nastajanja uspe rečevati in upoštevati pomembne dejavnike in jih v najbolj smiselni obliki izrazi v končnem izdelku.
E
Eh, to je vprašanje za milijon dolarjev. Recimo pa takole: dobro oblikovanje nadgrajuje funkcionalne parametre z novo, presežno dimenzijo (sposobno ujemanja pogleda, ugodja dotika, fascinacije presenečenja, izražanja zeitgeista, ustvarjanja konteksta...)
F
Dobro oblikovanje je poleg tega, da je uporabno, tudi lepo, inovativno in iskrivo, naredi pozitiven vtis pri
ciljnih javnostih ter prispeva k splošni vizualni kulturi.

03. Izberite primer dobro oblikovanega časopisa, oglasa, znaka.
A
Delo / / KD group
B
Delo / iPod / Mobitel
C
/ iPod, Zlati boben / Mobitel
D
Delo / iPod / Mobitel
E
Delo / iPod / Mobitel
F
Delo / iPod / Mobitel

04. Katera zastava je med podanimi najbolj prepoznavna (ne najbolj znana)?
A
A
B
A - enostavna in asociacisko podprta
C
A
D
C
E
C
F
C

05. Kakšno vlogo ima oblikovanje v gospodarstvu, kulturi in politiki?
A
trenutno bolj berno
B
Vse večjo, še posebej v času globalizacije, estetizaciji družbe in hitrega načina življenja.
C
Odvisno od zavedanja subjektov o pomenu dodane estetske in/ali uporabne vrednosti. Večje je to zavedanje, večja je dodana vrednost.
D
Če je vprašanje vezano na Slovenijo:
Oblikovanje je v nekaterih gospodarskih enotah oprepoznano kot strateško orodje za dvig konkurenčnosti. Politika ne razume odnosa: oblikovanje - inovacija - življenjski standard. Kultura si oblikovanje lasti kot njen del, vendar ga ne konzumira in uporablja.
E
Definitivno premajhno. Nihče se ne zaveda, da je mogoče z relativno majhnim trudom (pritegnitev strokovnjakov za oblikovanje) bistveno spremeniti podobo kulturnega (v najširšem smislu) prostora, v katerem živimo.
F
Najslabšo vlogo ima oblikovanje v politiki, kjer je pravzaprav sploh nima. V kulturi in gospodarstvu pa je njegova vloga popolnoma odvisna od ljudi, ki odločajo o tem kakšno oblikovanje si želijo in kakšnega bodo naročili.

06. Kdo je pristojen za ocenjevanje kakovosti v oblikovanju?
A
kot vedno in povsod je rešitev v pogovoru in intredisciplinarnem sodelovanju
B
Strokovnjaki iz tega področja.
C
Strokovnjaki, ki razumejo ne le oblikovalske, temveč tudi komunikacijske in širše marketinške implikacije posameznih del.
D
Vsak
E
V prvi vrsti predvsem tisti oblikovalci, ki so že dokazali svojo kompetentnost na posameznih področjih. Pogrešam širok multidisciplinaren pristop, ki bi vključeval tako oblikovalce (grafične, industrijske), arhitekte, urbaniste, krajinske arhitekte in humaniste (sociologe, psihologe, kulturologe, filozofe...).
F
Strokovnjaki iz vrst oblikovalcev, psihologov, marketinških poznavalcev in uporabniki izdelkov, če gre za oblikovanje izdelkov. Za ocenjevanje kakovosti oblikovanja v javnem prostoru in za javne namene kot so državni simboli- zastave, grbi, logotipi državnega pomena, tudi registracijske tablice, pa bi morali biti ocenjevalci le prvi, torej strokovnjaki za branding, oblikovanje in psihologi, tu laična javnost ne bi smela imeti besede.

07. Kakšna je razlika med oblikovanjem in oglaševanjem?
A
kupec je drug ..oblikuješ za naročnika, oglašuješ pa za širšo javnost
B
Oblikovanje je lahko del oglaševanja, hkrati pa zavzema pomembnejše vloge izven njega - v kulturi, v širši družbi
C
Presečna množica, stikata se v točki, kjer oglaševanje gradi blagovne znamke in kjer uporablja oblikovanje za produkcijo bolj ali manj uspešnih oglasnih sporočil.
D
Oblikovanje definira vizualno in funkcionalno identiteto podjetja ali izdelka, oglaševanje pa to identiteto komunicira. (poenostavljeno)
E
Zelo kompleksno vprašanje, ki zajema razumevanje definicije obeh disciplin. V običajnem smislu sta to dve polji s precej široko presečno množico, pri čemer v oglaševanju oblika predstavlja eno od komponent sporočilnosti oglasa, v oblikovanju pa je sporočilnost ena od funkcij oblike.
F
Oblikovanje je nujni sestavni del vsakega oglaševanja (razen avdio) in je veliko širši pojem kot oglaševanje. Brez dobrega oblikovanja ni dobrega oglaševanja.

08. Kdo se lahko ukvarja z oblikovanjem v javnem prostoru?
A
verjetno največ naredi kakšne, ki se v tematiko poglobi, ki ima neko znanje in ustrezne izkušnje.
B
Vsi, ki so za to usposobljeni, predvsem izkustveno in tisti, ki so se dokazali s kvaliteto svojega dela.
C
Kdo se ne sme??? Kdo ali kaj to prepoveduje?
Seveda pa je glede na funkcijo oblikovanja, da naj bi dodajalo vrednost, smiselno, da se s tem ukvarjajo ljudje, ki to zanjo – ki torej s svojim delom dodajajo vrednost.
D
(?) Ne gre za to, da se s tem ne bi smel ukvarjati vsak; gre za to, da kultiviramo prostor do te mere kritičnosti, da zraste nivo sprejemljivega in kvalitetnega. Zato morajo biti "pomembni" projekti dobro oblikovani ... torej zaupani. Tistim, ki so se s svojo kvaliteto že dokazali.
E
Kaže da vsak, ki ima dovolj denarja. Sicer pa navijam za zgoraj opisani komite.
F
Vsak, ki ima za oblikovanje v javnem prostoru ustrezno strokovno znanje in talent.

09. Katera je najpomembnejša prireditev promocije oblikovanja v Sloveniji in zakaj?
A
verjetno je še vedno najbolj odmeven BIO ..ker je vsaj malo mednaroden
B
Ind.d. : BIO
Graf. d.: ne vem.
C
Je ni, ker premalo komunicira s splošno javnostjo. Morda bi morala za dodajanje vrednosti sami sebi najeti piarovca ali oglaševalsko agencijo :)
D
Najbrž je najbližji BIO, vendar nobena od inštitucij - prireditev - ne komunicira oblikovanja na okolju in trenutku primeren način. Oblikovanje bi morali komunicirati kot: del nacionalne identitete, orodja za dvig življenjskega standarda na enak ali višji nivo, kot ga imajo nekatere EU države, kot del socialne strategije, kot pomemben strateški in razvojni gospodarski potencial ...
E
BIO, Brumen. Preprosto zato, ker sploh obstajata.
F
Zlati boben, Brumen, BIO in SOF.

10. Kateri je najpomembnjši medij za oblikovanje v Sloveniji in zakaj?
A
je ..verjetno KLIK, ker ves čas pišemo o oblikovanju in oblikovalcih, ker promoviramo tipografe, ipd..
B
Imam težave. Ga ni?
Za študente: Memefest in Brumen
C
Marketing magazin – ker marketing razume tudi v funkciji dodajanja vrednosti.
D
Vsi strokovni mediji, s katerimi se srečuje gospodarstvo in politika. In potencialni naročniki - investitorji. Široki "gospodinjski" mediji kot so Ambient, Hiše, poljudne oddaje ... tukaj nimajo nobene vloge!
E
Hm, vprašanje je nekam nejasno. Mediji za oblikovanje so glina, plastelin, papir...če pa mislite medij, ki se ukvarja z oblikovanjem, potem se ne spomnim nobenega. Najpogosteje berem Wallpaper.
F
V Sloveniji ni medija za oblikovanje, delno to funkcijo opravlja MM.

11. Kakšno vlogo ima in kako vpliva oblikovanje na gospodarski uspeh vaše organizacije?
A
bolj slab .. naklonjenost domačemu mediju je nizka, večini se ne zdi vredno kupiti niti časopisa, v katerem je objavljen o njih članek = pričakujejo da ga dobijo zastonj.
Enaka je potem situacija pri naročnikih ustvarjalnih rešitev = tudi ti bi najraje imeli vse zastonj.
Žal se nauk te izkušnje ne prime .. bolj v stilu "naj tudi sossedu crne krava" kot "v slogi je moč"
B
Zelo velik.
C
Pomembno vlogo, kadar je dobro opravljeno, močno vpliva.
D
Smo podjetje, ki "oblikovanje" prodaja -> torej ...
E
Glede na to, da smo oglaševalska agencija, je oblikovanje za nas bistveno.
F
Oblikovanje ima enega od ključnih pomenov na uspeh naše agencije in je njegov sestavni del. Vsak izdelek
naše agencije, razen avdio oglasov, vključuje oblikovanje.

12. Kakšna je vizualna kultura v Sloveniji in kako nanj vpliva gospodarstvo / kultura / politika?
A
splošna kultura je še vedno prilično nizka
med gospodarstvom jih je nekaj posameznikov, ki razumejo situacijo
med politiki the bolj ali manj ni !
…in to je problem.
B
Slaba, vsekakor slabša kot pred desetimi leti. Slabi z vdorom velikih trgovskih mrež, z upadom vpliva domačega gospodarstva.
C
Vizualna kultura je sorazemrno nizka, gre pa kontinuiran nesporazum in medsebojno podcenjevanje oblikovalcev in splošne javnosti.
D
Vizualna kultura politike je vidna ob volitvah. Vizualna kultura gospodarstva je predstavljena z nekaj vodilnimi podjetji. Vizualna kultura kulture pa je vse ostalo.
Menim, da je vizualna kultura nižja od "vsesplošne" kulture povprečnega slovenca. Je močno podhranjena.
E
Splošna raven je nizka in se niža. Razveseljuje porast podjetij, ki so doumela pomembnost in priložnost oblikovanja, vendar pa bi takšno početje moralo biti pravilo, ne pa občudovan eksces.
F
Vizualna kultura je zelo v slabem stanju. Premalo je podjetij, ki želi imeti vrhunsko oblikovane izdelke, tiskovine, embalažo. Dobre izdelke pogosto zavijajo v slabo embalažo (Ljubljanske mlekarne in mlekarne nasplošno, ...). Za dobro oblikovanje embalaže se jim zdi škoda sredstev, čeprav je to v procesu lansiranja izdelkov minorni strošek. Pri politiki ne moremo govoriti o kakšnem vplivu vizualne kulture nanjo, ker jo preprosto ignorira.

13. Ali je raven strokovnega znanja diplomantov Oddelka za oblikovanje ALUO dovolj visoka za samostojno in učinkovito oblikovalsko delo v vaši organizaciji? Pojasnilo?
A
..mislim, da je kar nekaj mladih, ki pridejo iz šol, izjemno ustvrajalnih in sposobnih .. soditi o povprečju je vedno zgrešeno, posebno ko so številke takšne kot so to pri nas.
B
Diplomanti ALU so zelo redko takoj sposobni za samostojno in učinkovito delo - potrebujejo uvajanje, disciplino pri razumevanju in sledenju briefa, zagovori idej...
C
Ne bi vedel.
Tisti, s katerimi sem prišel v stik v svojem prejšnjem življenju v oglaševalski agenciji, pa so bili v glavnem dokaj počasni in nagnjeni k izgubljanju v podrobnostih namesto h konceptualnemu razmišljanju in iskanju učinkovitih komunikacijskih rešitev.
D
Vsaka generacija /subjektivna ocena/ študentov ima dva diplomanta, ki sta po šestih mesecih uvajanja primerna za delo v naši organizaciji. Pri kandidatih, ki niso primerni, pogrešamo znanja za realizacijo prezentacij, sproščen odnos do dela, splošno razgledanost, samoiniciativnost ...
E
No, bodimo iskreni: s strokovnega stališča je raven izobrazbe dovolj visoka, vendar včasih odmaknjena od stvarnosti. Oblikovanje je ena od tistih disciplin, v katerih so izkušnje in praksa izjemno pomembne, akademsko znanje pa je le orodje za udejanjanje idej. Pogrešamo intenzivno specializiranost na »advertising design«, ki je v prvi vrsti konceptualen, šele nato obrtniški. Če pisci v oglaševanju potrebujejo kar nekaj let, da se naučijo misliti vizualno, tudi oblikovalci včasih težko sprejmejo, da v oglaševanju dizajn ni sam sebi namen, temveč je v funkciji nečesa. Sam sem sodeloval s kar nekaj diplomanti ALU, ki jih zelo visoko cenim, pa tudi s »samouki« (danes zelo priznanimi oblikovalci), ki jih odlikuje ravno konceptualno razmišljanje. Sam bi v študiju na ALU poudaril raziskovanje idejnih konceptov in komunikacij (seveda ne v teoretičnem, temveč izrazito praktičnem smislu).
F
Diplomanti Oddelka za oblikovanje so zaželjeni v naši agenciji, imajo veliko strokovnega znanja in us- posobljenosti. Zdi se mi pa problematičen odnos fakultete do praktičnega dela študentov v agencijah med študijem. Za razliko od šol s podobnim programom, denimo ECA na Škotskem ali Royal College of Art v Londonu, ki zelo vzpodbujajo delo študentov med časom študija, imam občutek, da ga ta šola ne podpira in celo zavira. S tem imamo tudi mi slabe izkušnje, saj so naši oglasi za delo na šoli vedno odstranjeni. Menim, da je vsakemu študentu potreben stik z realnimi nalogami in vsakdanjo prakso.